Skuštrana rjavolasa sirska begunka na smetišču v Ankari. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Skuštrana rjavolasa sirska begunka na smetišču v Ankari. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

V Libanonu in Jordaniji so lokalni prebivalci zagrenjeni zaradi tolikšnega navala sirskih beguncev, saj ti porabljajo vodo v državah, kjer je je že tako malo. Begunci si poskušajo tudi najti delo. Iz obupa vzamejo kakršno koli delo za nižje plačilo. Čeprav želijo Jordanci pomagati svojim sosedom, jih jezijo posledice njihovih ravnanj. Podobno je, ko govorimo o šolah in zdravstveni oskrbi.

Predstavnik UNHCR-ja Peter Kessler
Zaatari
Begunski center Zaatari je postal četrto največje mesto v Jordaniji. Foto: EPA

Trenutno imamo izgubljeno generacijo sirskih otrok, ki ne obiskujejo šole, prav tako niso zadovoljene njihove osnovne potrebe. Ta pojav ni viden le v taboriščih in na urbanih območjih, kjer so begunci, ampak tudi znotraj same Sirije, kjer 4,5 milijona ljudi živi stran od svojih domov. Vojna je prizadela na milijone otrok, ki so izgubili svoje ljubljene in so travmatizirani.

Peter Kessler
Nemčija bo v sklopu začasnega humanitarnega programa sprejela 5.000 sirskih beguncev, a le tistih, ki so v libanonskih begunskih taboriščih. V državi bodo lahko ostali največ dve leti. Foto: EPA

A bolj kot pomanjkanje izobrazbe so realnost za številne sirske otroke tudi slaba prehrana, posttravmatske stresne motnje, izkoriščanje, delo v nevzdržnih pogojih in prezgodnje poroke. Teh je vedno več. Leta 2012 je bilo recimo v Jordaniji registriranih 18 odstotkov porok Sircev, v katere so bile vpletene osebe, mlajše od 18 let. Leto pred tem je bilo tovrstnih porok šest odstotkov manj (12 odstotkov).

V Bolgariji izvajajo poostren nadzor na meji s Turčijo. Začeli bodo graditi celo 30 kilometrov dolgo ograjo, da bodo preprečili nedovoljen vstop beguncev v državo. Foto: EPA
Begunsko taborišče v Iraku. Največ sirskih beguncev je sicer prebežalo v Libanon, njihovo število se giblje okoli 700.000. Foto: EPA

Otroci, ki so še pred tremi leti pripadali srednjemu sloju sirskega prebivalstva in so s prijatelji divjali po ulicah Damaska, se danes v njim neki tuji deželi bosonogi smehljajo objektivom zahodnih fotografov, oblečeni v premajhna in umazana oblačila.

Realnost narekuje, da je med dvema milijonoma vseh sirskih beguncev, ki so zapustili državo, kar polovica otrok. Številni so sirote brez staršev ali sorodnikov.

Izgubljena generacija
Zaradi pomanjkanja ustrezne izobrazbe se v medijih že omenja pojav 'izgubljene generacije' sirskih otrok, ki bo imela premalo znanja, da bi lahko Sirijo v prihodnosti izvlekla iz krize. Namreč, če se je v Jordanijo zateklo nekaj več kot pol milijona sirskih beguncev, je med njimi 200.000 šoloobveznih otrok, le 80.000 jih nadaljuje šolanje. V Libanonu bo do konca leta že pol milijona sirskih otrok, šolo jih danes obiskuje le 30.000.

Kaj hitro se lahko zgodi, da bodo sirski otroci zaradi državljanske vojne v Siriji v begunskih taboriščih ostali deset let, in to brez kakršne koli izobrazbe. Da bi se izognili črnemu scenariju, želi organizacija A World at School v Libanonu v treh letih odpreti 300.000 šol. Te bi bile odprte dan in noč, pouk bi potekal v treh izmenah. In to le zato, da bi otroci v najkrajšem mogočem času nadomestili izgubljeno znanje. World At School je k projektu povabil tudi pakistansko deklico Malalo Jusafzaj in posebnega odposlanca generalnega sekretarja ZN-a Ban Ki Muna za izobraževanje Gordona Browna, katerih naloga je prepričati svetovne voditelje, da pristopijo k projektu.
"Trenutno imamo izgubljeno generacijo sirskih otrok, ki ne obiskujejo šole, prav tako niso zadovoljene njihove osnovne potrebe. Ta pojav ni viden le v taboriščih in na urbanih območjih, kjer so begunci, ampak tudi znotraj same Sirije, kjer 4,5 milijone ljudi živi stran od svojih domov. Vojna je prizadela na milijone otrok, ki so izgubili svoje ljubljene in so travmatizirani,"je dejal za MMC predstavnik Združenih narodov za begunce (UNHCR) v Amanu Peter Kessler.

Izkoriščanje otroške delovne sile
A bolj kot pomanjkanje izobrazbe so realnost za številne sirske otroke tudi slaba prehrana, posttravmatske stresne motnje, izkoriščanje, delo v nevzdržnih pogojih in prezgodnje poroke. Teh je vedno več. Leta 2012 je bilo recimo v Jordaniji registriranih 18 odstotkov porok Sircev, v katere so bile vpletene osebe, mlajše od 18 let. Leto pred tem je bilo tovrstnih porok šest odstotkov manj (12 odstotkov).

Sicer pa se v Jordaniji vsak dan odpravi na prisilno delo 30.000 sirskih otrok. In čeprav so njihove družine velike, saj imajo te običajno šest ali več otrok, mora prav vsak izmed otrok na delo, tudi tisti, ki so stari tri ali štiri leta. Na polju pobirajo pridelke tudi do deset ur na dan. Pri tem uporabljajo tudi pesticide, pri čemer niso ustrezno zaščiteni. A boljše izbire trenutno nimajo, saj v nasprotnem primeru njihova družina ne bi mogla preživeti.

Človek človeku volk
"V Libanonu in Jordaniji so lokalni prebivalci zagrenjeni zaradi tolikšnega navala sirskih beguncev, saj ti porabljajo vodo v državah, kjer je je že tako malo. Begunci si poskušajo tudi najti delo. Iz obupa vzamejo kakršno koli delo za nižje plačilo. Čeprav želijo Jordanci pomagati svojim sosedom, jih jezijo posledice njihovih ravnanj. Podobno je, ko govorimo o šolah in zdravstveni oskrbi," pojasni Peter Kessler in doda, da je skrb vzbujajoč tudi podatek o številu sirskih beguncev, ki živijo na urbanih območjih in ne v begunskih taboriščih.

"Libanonske oblasti recimo niso preveč naklonjene begunskim taboriščem, zato si ljudje najdejo zatočišče, kjer si ga pač lahko. To pomeni, da živijo v garažah, v kleteh, v starih zgradbah, kjer koli pač lahko. Predstavljajte si, da bi v Ljubljani v neki garažni hiši živelo več tisoč beguncev, tako kot se dogaja v Jordaniji,", provokativno nadaljuje svojo misel Kessler.

V Turčiji, kamor je pribežalo več kot pol milijona sirskih beguncev, jih več kot dve tretjini živi v urbanih središčih. Številni so si poiskali zatočišče kar na smetiščih, kjer se preživljajo z zbiranjem odpadnega materiala.

"Zaatari je nastal dobesedno iz puščave"
Begunska taborišča v Libanonu, Turčiji, Jordaniji in Iraku namreč pokajo po šivih. Tretje največje begunsko taborišče na svetu je ravno v Jordaniji. V njem danes živi več kot 112.000 sirskih beguncev.

"Zaatari je zelo zanimiv, saj je nastal dobesedno iz puščave. Ima napeljan vodovodni sistem, ljudje se lahko oprhajo, imajo stranišča, kuhinje. A večina Sircev v taborišču pripada izobraženemu srednjemu sloju. Ti ljudje želijo imeti svojo prho, svojo kuhinjo, svoje stranišče. Prej so živeli v hišah in v vaseh, tako kot ljudje v Sloveniji, in niso vajeni živeti v začasnih begunskih taboriščih, kjer morajo vse deliti. Več tisoč ljudi živi v šotorih. S pomočjo donacij nam je sicer uspelo kupiti zabojnike, tako da imajo vsaj na ta način zagotovljeno zasebnost in zaščito pred mrazom," opiše stanje v Zaatariju Peter Kessler.

Nekateri Sirci bodo v tem četrtem največjem mestu Jordanije letos preživeli že svojo tretjo zimo. "Zima je tukaj precej mrzla, prav tako sneži. Vsako leto se pojavljajo tudi težave, povezane z ogrevanjem zabojnikov, saj jih ljudje zaradi mraza ne prezračujejo in se zato dogajajo zastrupitve z ogljikovim monoksidom. A tu so tudi drugi izzivi, kot je ta, ali bodo imeli dovolj pomoči," se sprašuje Kessler.

Vse do Evrope
Sirski begunci pa niso razseljeni le po sosednjih državah. Prek Turčije in Egipta jih je pot zanesla vse do Evrope. Od začetka leta 2013 jih je v Italijo prispelo več kot 5.600. Predstavnik Združenih narodov v Italiji Federico Fossi je za MMC dejal, da so sirski begunci v Italiji druga največja skupina prosilcev za azil, ki v Italijo pride po morju: "Begunske centre zapustijo zelo hitro. Z vlakom se odpravijo do Milana, nato jih pot vodi naprej v Švico in v Severno Evropo, kjer imajo družino ali pa so tam že drugi sirski begunci. Nekatere begunce pa recimo že kar na obrežju Sicilije čakajo njihovi sorodniki z avtomobili."

Grčija in Bolgarija poostrili nadzor na meji s Turčijo
Grčija je zaradi prevelikega števila sirskih beguncev že letos poleti poostrila nadzor meje s Turčijo. Bolgarija je šla korak naprej. Ob meji s Turčijo gradi 30 kilometrov dolgo ograjo, s katero želi beguncem brez dokumentov preprečiti vstop v državo. Spomnimo, zaradi nevzdržnih razmer v begunskih centrih v Bolgariji so sirski begunci celo gladovno stavkali.

Nemčija bo sprejela 5.000 beguncev
Nekoliko bolj organizirano se je vprašanja sirskih beguncev lotila Nemčija. V sklopu t. i. začasnega humanitarnega programa bodo sprejeli 5.000 beguncev, ki bodo lahko v državi ostali največ dve leti. V vmesnem času si bodo lahko poiskali službo, na voljo bodo imeli šolski in zdravstveni sistem. A Nemčija je zadevo očitno še kako dobro preučila, teh 5.000 beguncev je bilo namreč skrbno izbranih glede na tri različne kategorije. Skupno jim je le to, da morajo biti vsi begunci iz Libanona.

Prednostno bodo sprejeli ranjene, sirote in matere z otroki. Kot tudi vse tiste, ki imajo v Nemčiji sorodnike ali govorijo nemško. Seveda pa je tu še posebna skupina ljudi, ki imajo posebna znanja in veščine in naj bi se po koncu državljanske vojne vrnili v Sirijo ter jo pomagali graditi na novo.

Na nemški ključ izbiranja se je že odzvala nemška organizacija za pravice beguncev Pro Asyl, ki meni, da je takšen izbor diskriminatoren. "Izbrani so le begunci iz Libanona, in še to le tisti, ki so prijavljeni pri UNHCR-ju. S takšnimi pogoji so izločili preveč ljudi, ki zares potrebujejo pomoč," pravijo v Pro Asylu in dodajajo, da je 5.000 beguncev občutno premajhno število glede na število vseh sirskih beguncev na Bližnjem vzhodu.

V Libanonu in Jordaniji so lokalni prebivalci zagrenjeni zaradi tolikšnega navala sirskih beguncev, saj ti porabljajo vodo v državah, kjer je je že tako malo. Begunci si poskušajo tudi najti delo. Iz obupa vzamejo kakršno koli delo za nižje plačilo. Čeprav želijo Jordanci pomagati svojim sosedom, jih jezijo posledice njihovih ravnanj. Podobno je, ko govorimo o šolah in zdravstveni oskrbi.

Predstavnik UNHCR-ja Peter Kessler

Trenutno imamo izgubljeno generacijo sirskih otrok, ki ne obiskujejo šole, prav tako niso zadovoljene njihove osnovne potrebe. Ta pojav ni viden le v taboriščih in na urbanih območjih, kjer so begunci, ampak tudi znotraj same Sirije, kjer 4,5 milijona ljudi živi stran od svojih domov. Vojna je prizadela na milijone otrok, ki so izgubili svoje ljubljene in so travmatizirani.

Peter Kessler

A bolj kot pomanjkanje izobrazbe so realnost za številne sirske otroke tudi slaba prehrana, posttravmatske stresne motnje, izkoriščanje, delo v nevzdržnih pogojih in prezgodnje poroke. Teh je vedno več. Leta 2012 je bilo recimo v Jordaniji registriranih 18 odstotkov porok Sircev, v katere so bile vpletene osebe, mlajše od 18 let. Leto pred tem je bilo tovrstnih porok šest odstotkov manj (12 odstotkov).