Avstralska nevladna organizacija Walk Free Foundation (WFF), ki je objavila raziskavo, za razmere sodobnega suženjstva šteje prakse, ki so podobne suženjskim, npr. prisilne poroke, prodajanje in izkoriščanje otrok, prisilno prostitucijo, pa tudi tihotapljenje ljudi in prisilno delo. V tem okviru je kot sodobno suženjstvo opredeljeno tudi delo za odplačevanje dolga, npr. nezakonitih priseljencev, ki za namestitev in hrano delajo v nedogled in tovrstnega "dolga" nikoli ne odplačajo.

Na seznamu je skupno 167 držav
Največ ljudi v novodobnem suženjstvu živi v Indiji (14 milijonov), sledijo Kitajska (3,24 milijona), Pakistan (2,06 milijona), Uzbekistan (1,2 milijona) in Rusija (nekaj več kot milijon ljudi). Država, v kateri največji delež prebivalstva, štirje odstotki, živi v razmerah sodobnega suženjstva, je Mavretanija. Sledijo Uzbekistan (3,97 odstotka), Haiti (2,3 odstotka), Katar (1,36 odstotka) in Indija, kjer je v takih razmerah ujetih kar 14 milijonov ljudi, v absolutni vrednosti največ v kateri koli izmed držav.

Najbolje so se odrezali Islandija, Irska in Luksemburg ter zahodnoevropske države na splošno, čeprav je tudi tu v suženjskih razmerah ujetih več kot pol milijona ljudi, zlasti v "komercialnem seksualnem izkoriščanju", ki predstavlja kar 70-odstotni delež. Skoraj 20 odstotkov ljudi je ujetih v razmerah, ki so podobne prisilnemu delu, ugotavlja raziskava.

Slovenija na 85. mestu
Slovenija je glede na delež prebivalstva, ki je prisiljeno v razmere sodobnega suženjstva, na 85. mestu, celo pred Kitajsko, kjer je delež "le" 0,239 odstotka celotnega prebivalstva. To sicer še vedno predstavlja strašljivih 3,2 milijona ljudi, kar Kitajsko v absolutnih številkah uvršča na drugo mesto na svetu, medtem ko jih je v Sloveniji po ocenah te organizacije 7.400.

Letošnje delo organizacije je tudi pokazalo, da je glede na leto 2013 v razmerah novodobnega suženjstva kar okoli 20 odstotkov več ljudi, kot se je sprva domnevalo. "Mislili smo, da je suženjstvo del že davno preživete zgodovine oziroma da obstaja samo v državah, ki so prizadete zaradi vojne in revščine," je ob predstavitvi poročila sporočil predsednik fundacije Walk Free Andrew Forest. "Od tajskega ribiča, ki lovi ribe, do dečka v Kongu, ki išče diamante ... od uzbeškega otroka, ki obira bombaž, do indijske deklice, ki šiva nogometno žogo ... Vse to je njihovo prisilno delo, ki ga uživamo mi," je še opozoril.

Po njihovih ocenah se v 58 državah v razmerah sodobnega suženjstva proizvaja najmanj 122 dobrin, ki jih uživa razviti svet. Po ocenah Mednarodne organizacije za delo (ILO) dobički od tovrstnega prisilnega dela znašajo okoli 120 milijard evrov.

Ocena držav
V organizaciji so se letos lotili tudi ocenjevanja odziva držav na sodobno suženjstvo - ali krepijo zakonodajo na tem področju in preganjajo kriminalce. Države so rangirali od ocene AAA za tiste z najboljšimi odzivi do D za tiste, ki na tem področju tako rekoč ne delajo nič. Najbolje se je uvrstila Nizozemska, ki je dobila oceno AA, sledi pa Švedska z enojnim A. Sledi skupina enajstih držav z ocenami BBB, nato pa skupina 19 držav z oceno BB, med katerimi je tudi Slovenija.

To oceno so dobile države, ki so uvedle določene ukrepe za boj proti sodobnemu suženjstvu, od kriminalizacije nekaterih oblik sodobnega suženjstva in uvedbe določenega nadzornega organa na tem področju do uvedbe zaščite in določene pomoči žrtvam tovrstnih razmer. Najslabše jo je Slovenija odnesla pri oceni, ali podjetja in državne ustanove pri svojem delu uporabljajo tudi izdelke oziroma storitve, ki so rezultat sodobnega suženjstva.

Slovenija se je sorazmerno dobro odrezala v tretji kategoriji, ki kaže "ranljivost", možnosti, da bi bili njeni prebivalci žrtve sodobnega suženjstva. Najbolj so tu ranljivi prebivalci Somalije, Eritreje in Sudana. Slovenija je na 17. najboljšem mestu z nizkimi tveganji. Najboljše se je odrezala Norveška pred Nizozemsko.