V pisni izjavi je Al Sadr zapisal, da se v prihodnje ne bo potegoval za noben položaj ne v vladi ne v parlamentu. Kot je napovedal, bo zaprl vse svoje urade, z izjemo nekaj humanitarnih. Al Sadrova milica, imenovana Mehdijeva vojska, se je po vdoru ameriških sil v državo leta 2003 večkrat postavila po robu tako Američanom kot iraški vojski, zato sta obe strani večkrat napadli njihova oporišča v Bagdadu in južnem Iraku. Avgusta leta 2008 je klerik razpustil svojo vojsko, ki je štela več deset tisoč članov, Irak pa je zapustil že konec leta 2006, poroča BBC.

V zadnjih letih je Al Sadr izgubil veliko podpornikov, k čemur je najbolj pripomogel njegov spor z iraškim premierjem Nurijem Al Malikijem. Al Maliki se bo na aprilskih parlamentarnih volitvah potegoval za nov mandat, čemur Al Sadrov blok ostro nasprotuje.

Simbol upora proti tujim silam
40-letni klerik velja za simbol upora proti tujim silam v Iraku. Njegovo milico so obtožili tudi za ugrabitve, mučenje in ubijanje na tisoče sunitov v sektaškem nasilju, ki je državo pretresalo leta 2006 in 2007. Al Sadr je sicer že leta 2006 odšel v Iran. Njegova milica pa se je potem leta 2008 zapletla v spopade z iraško vojsko pod vodstvom Al Malikija. Takrat so številne pripadnike milice aretirali.

Pozneje je Al Sadr sicer sklenil premirje z Al Malikijem in mu pomagal, da je leta 2010 dobil drugi mandat na čelu vlade. Al Sadrov blok je bil tesno vključen v oblikovanje vlade, več njegovih članov pa je nastopilo tudi ministrske funkcije. Leta 2011 se je Al Sadr vrnil iz prostovoljnega izgnanstva, zavzel bolj spravljivo držo in rojake pozval k enostnosti in miru.