Predori Palestincem služijo kot vir preživetja. Foto: EPA
Predori Palestincem služijo kot vir preživetja. Foto: EPA
Zemljevid obmejnega območja z označenimi predori.
Izraelski vojaki
Izrael v ofenzivi na Gazo cilja prav v predore. Foto: EPA

Gradnja tunelov se je začela v 80. letih. Po mirovnem sporazumu v Camp Davidu 1979 se je Izrael moral umakniti z zasedenega Sinaja, ki ga je Egipt izgubil v 6-dnevni vojni 1967 in znova zavzel v oktobrski vojni 1973.



Rešitev odprtje meja
Rešitev vprašanja sta edino normalizacija oskrbe in odprtje meja z Gazo, morebitno nezakonito trgovino z orožjem skozi predore pa naj bi nadzorovalo okrepljeno egiptovsko vojaštvo s pomočjo mednarodnih mirovnih sil, med katerimi napovedujejo zlasti Nemce.

V 30 letih so med Gazo in Egiptom (Sinajem), posebno v bližini edinega večjega mesta Rafaha, izkopali predorski sistem, ki še najbolj spominja na podzemne komunikacije vietnamske osvobodilne vojske. Gre za sistem različno širokih in tudi do 500 m dolgih rovov, ki potekajo tudi 15 in več metrov globoko in jih je z bombardiranji skoraj nemogoče uničiti.

Veliko predorov je povezanih, ob njih so Palestinci izkopali tudi okoli 800 zaklonišč, ki jih varujejo pred bombardiranji. Pod vladavino Hamasa so nekatere opremili celo z elektriko in zračniki.

"Predori preživetja"
Razcvet je predorski sistem doživel med izraelsko gospodarsko zaporo, ko so postali ne le žila za nazakonit uvoz orožja, temveč tudi za uvoz zdravil, hrane, bencina in vsega, kar je mogoče kupiti in je potrebno za vsakdanje življenje. Skozi predore so prenesli celo opice in mlade leve za živalski vrt v Gazi. Hamas pobira carino na uvoženo blago. Predore pa so poimenovali "podzemni supermarket". Gre za "predore preživetja", ki lajšajo gorje prebivalcem Gaze.

Poleg vojaške preskrbe služijo tudi gospodarskim in humanitarnim potrebam. Kopanje predorov in promet skoznje sta omogočila zaposlitev na območju, kjer je 40-odstotna brezposelnost, čeprav je bilo pri gradnjah in vdorih ubitih več kot 50 ljudi.

B. B.