Mursi je bil na smrtno kazen zaradi napadov na policijo in organizacijo pobegov iz zapora ob vstaji proti Hosniju Mubaraku leta 2011 obsojen že sredi maja. Foto: Reuters
Mursi je bil na smrtno kazen zaradi napadov na policijo in organizacijo pobegov iz zapora ob vstaji proti Hosniju Mubaraku leta 2011 obsojen že sredi maja. Foto: Reuters
Mohamed Mursi
Mursija je julija 2013 po množičnih uličnih protestih z vojaškim udarom odstavila vojska. Foto: Reuters

Mursi je bil na smrtno kazen zaradi napadov na policijo in organizacijo pobegov iz zapora ob vstaji proti Hosniju Mubaraku leta 2011 skupaj še s 100 drugimi posamezniki obsojen že sredi maja, a so morali v skladu z egiptovskim pravom obsodbo predložiti še velikemu muftiju, ki v imenu vlade interpretira islamsko pravo. Njegova vloga je sicer posvetovalna.

Sodišče je Mursija in vodjo prepovedane Muslimanske bratovščine Mohameda Badieja zaradi izdajanja podatkov tujim organizacijam obsodilo na 25 let zapora. V procesu je bilo na dosmrtno zaporno kazen obsojenih še 17 ljudi, 16 ljudi pa je bilo zaradi dostavljanja skrivnih dokumentov v tujino obsojenih na smrtno kazen. Egiptovska zakonodaja zapoveduje, da 25 let zaporne kazni pomeni dosmrtno ječo.

Še predtem je v tretjem sodnem procesu Mursija in še 20 članov prepovedane Muslimanske bratovščine sodišče obsodilo na 20 let zapora, ker je ukazal aretacije in mučenja protestnikov pod svojo vladavino. Šlo naj bi za protestnike, ki so sodelovali na demonstracijah pred predsedniško palačo 5. decembra 2012.

Mursija, ki je bil prvi svobodno izvoljeni predsednik države in prvi, ki je prišel iz nevojaških vrst, je julija 2013 po množičnih uličnih protestih z vojaškim udarom odstavila vojska.

Ban Ki Muna skrbi dolgoročna stabilnost Egipta
Na obsodbo Mursija se je odzval tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, ki je dejal, da je zelo zaskrbljen zaradi smrtne obsodbe nekdanjega predsednika in drugih pripadnikov Muslimanske bratovščine. "Združeni narodi nasprotujejo smrtni kazni v vseh okoliščinah," je dejal in dodal, da se boji, da bodo imele tovrstne obsodbe negativen vpliv na dolgoročno stabilnost Egipta.

Tudi iz Bele hiše so sporočili, da so "globoko zaskrbljeni zaradi politično motivirane smrtne obsodbe nekdanjega egiptovskega predsednika Mohameda Mursija".

Erdogan zahteva preklic smrtne obsodbe
Na smrtno obsodbo Mursija se je že odzval turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je odločitev sodišča označil za "masaker nad zakoni in osnovnimi pravicami". "Mednarodno skupnost pozivamo, naj nemudoma ukrepa in prekliče smrtne obsodbe Mursiju in drugim pripadnikom Muslimanske bratovščine, ki so jih ukazali pripadniki vojaškega režima. Prav tako naj mednarodna skupnost ustavi to pot, ki bi lahko resno ogrozila mir v egiptovski družbi," je še dodal Erdogan.