Vaša ocena: 
Ocena 3,8 od 33 glasov
Ocenite to novico!
Navajanje nenatančnih informacij, objavljanje ekskluzivnih in škandaloznih zgodb ter podcenjevanje bralcev. O smernicah spletnega novinarstva sta za MMC spregovorila Jani Sever (Vest.si) in Igor Vobič (FDV).
Spletni novinarji so bolj optimistični glede prihodnosti novega medija, kot so njihovi kolegi v tradicionalnih medijih (radio, televizija in tisk). Kljub temu pa si ne mečejo peska v oči, ko priznavajo, da z novim načinom dela spreminjajo temeljne vrednote novinarstva. Vsaj tako pravijo rezultati raziskave med ameriškimi spletnimi novinarji, ki jo je opravil raziskovalni center Project for Excellence in Journalism (2009).
Med novinarji spletnih in tradicionalnih institucionalnih uredništev obstaja vrzel. "Spletni novinarji niso novinarji", "spletni novinarji so le urejevalci vsebin, ki ne opravljajo novinarskega dela in ne objavljajo avtorskih prispevkov", "so poceni delovna sila, ki jo večinoma sestavljajo neuki, nepismeni in nerazgledani (večni) študentje in honorarni delavci", so dnevne 'mantre' skeptikov in kritikov dela novinarjev na spletu.
Preberite tudi: |
Profil spletnega novinarja: 27 let, štiri leta delovnih izkušenj
Čeprav so rezultati omenjene raziskave pokazali, da so spletni novinarji bolj optimistični glede prihodnosti novega medija in glede oblikovanja modela, ki bi jih dokončno utrdil kot verodostojen in dobičkonosen medij, ni prav nič drugače v Sloveniji. Tanja Oblak Črnič je pred tremi leti v okviru mednarodnega projekta evropske mreže COST A20 "The Impact of Internet on Mass Media" ugotovila podobna spoznanja. V vzorcu treh glavnih slovenskih dnevnih časopisov, v katerega so bili vključeni tako novinarji tiskanih kot spletnih redakcij, je ugotovila, da so novinarji iz tiskanih uredništev kritičnejši do spleta kot novinarji spletnih uredništev. Ti menijo, da so spletni novinarji bolj urejevalci novic kot pisci izvirnih zgodb, da zaradi spleta novinarstvo postaja površnejše in da splet celo ogroža novinarstvo, saj je točnost poročanja žrtvovana na račun hitrosti poročanja.
"Kot opažam in ugotavljam v raziskavah ter v pogovorih z novinarji in uredniki iz institucionalnih spletnih redakcij, se vselej kaže, da se spletnim oddelkom namenja bolj malo denarja, saj ga ti ne prinašajo veliko nazaj. Kot posledica konflikta med poslovnimi in novinarskimi cilji se v spletnih oddelkih v Sloveniji zaposluje praviloma manj izkušene novinarje, ki imajo v povprečju štiri leta delovnih izkušenj, stari pa so okoli 27 let," razlaga asistent na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Igor Vobič.
"Malo denarja, malo muzike"
Ravno ekonomski dejavnik je po mnenju urednika portala Vest.si in nekdanjega urednika tednika Mladina tisti, zaradi katerega se v spletnem novinarstvu uveljavlja vse več kopiranja novic. "Spletni medij počaka, da nek resen medij nekaj objavi, pa naj bo pri nas ali v tujini. Nato le povzame slike, prekopira nekaj stavkov in iz tega naredi novico, ki jo javnosti celo predstavi, kot da jo je on naredil prvi," razlaga Sever in izpostavlja paradoks, da spletni mediji tako med seboj pravzaprav tekmujejo, kdo bo najhitreje objavil že objavljeno novico. "Ne bom govoril o imenih, a poznam slovenske spletne redakcije, ki imajo najete honorarne ljudi, ki nenehno osvežujejo agencijske novice zato, da bodo prvi. Ko nekaj pride, to čim hitreje objavijo, nato pa gledajo, ali so koga prehiteli. V bistvu pa tekmujejo, kdo bo najhitreje uporabil copy-paste," pojasni Jani Sever.
Zanimivo je, da so tudi sami spletni novinarji v raziskavi Project for Excellence in Journalism priznali, da se v procesu izgublja izvirno poročanje. Na vprašanje, v čem je pravzaprav prednost dela na spletu, so odgovorili, da sta to predvsem njegova tehnologija (31 %) in hitrost dela (30 %), sposobnosti pisanja zgodb so namenili 16 odstotkov, raziskavam in poglobljenim zgodbam pa le 12 odstotkov. Okoli 300 novinarjev, ki so člani Online News Association (ONA) in so sodelovali v raziskavi, je tako zaskrbljenih nad upadom navajanja točnosti informacij, kar naj bi bila ravno posledica hitrosti in ekskluzivnosti zgodb.
Vobič: Agencijske novice reciklirajo tudi drugi mediji, ne le splet
"Produciranje, recikliranje tiskovnih agencij in drugih medijev pa ni značilno le za splet, temveč tudi za televizijo, radio in tisk. Poslušajte komercialne radijske postaje, ki dobesedno berejo novice Slovenske tiskovne agencije (STA). Podobno je na spletu in televiziji. Dela se kolaže avtorjev iz različnih medijev, s čimer se izgublja transparentnost in odgovornost avtorja, ki je to spisal. Na koncu sploh ne vemo, kdo je pisec," opozarja Vobič.
Tudi blogarji so del spletnega novinarstva
Pri tem se pojavi še ena težava, na katero je že pred desetletjem opozoril profesor medijskih in komunikoloških študij Slavko Splichal (FDV). Na spletu se med milijoni obiskovalcev "neprekinjeno ustvarjajo, poustvarjajo in posredujejo informacije", zaradi katerih so meje med novinarstvom in nenovinarstvom postale zabrisane.
Bralci o neki temi vedo več kot uredništvo
"Blogarsko novinarstvo je v določeni meri zabrisalo mejo med profesionalnim in državljanskim novinarstvom, saj obstajajo ljudje, ki o določenih področjih vedo precej več kot nespecializirani novinarji. Arhitekti vedo povedati o arhitekturi, urbanizmu in financiranju kakšnih gradenj več kot novinarji. To velja za vse stroke. Ti ljudje so zaposleni v svojih službah, 'popoldansko' pa so lahko zelo koristni novinarji," pravi Sever, ki dodaja, da so mnenja takšnih strokovnjakov pomembna in so "v zadnjih letih našla odmev v mainstream medijih". Kot primer navaja citiranje kolumn Razgledov, tudi portala Vest.si, in blog nekdanjega ministra za razvoj Žige Turka. Vobič ob tem izpostavlja težavo "podcenjevanja" bralcev in uporabnikov s strani spletnih institucionalnih uredništev, saj "je dejstvo, da bralci katerega koli medija vedo o neki temi več kot uredništvo".
Rumeno, ker te ljubim rumeno
Se pa ob tem zastavi vprašanje, kako držati in obdržati raven kakovostnega novinarstva. Kodeks novinarjev Slovenije kot prvo vodilo novinarjev navaja "pravico javnosti do čim boljše informiranosti", saj je obveščenost javnosti "temelj delovanja sodobnih družb in je pogoj za delovanje demokratičnega sistema". Ali je pravica javnosti, da je obveščena tudi o tem, ali so ob umrlem Baričeviču našli spolne pripomočke, je seveda druge vprašanje. A zdi se, kot da je javnost lačna zgodb, lačna kruha in iger. Kljub raznovrstnim vsebinam, ki jih ponujajo spletni mediji, pa se med najbolj branimi vedno pojavi cvet predvidljivih vsebin: šport, erotika, zvezdniki, vremenske nevšečnosti in politični škandali.
"Tako pač je, ljudje to radi gledajo. Presežek užitka ali pomanjkanje užitka - to nas zanima. Če ljudje nekaj hočejo, bodo to prej ali slej dobili. Ali je to v skladu z etiko, resnico - to so druge debate in tukaj gredo vsi mediji pogosto čez mejo dobrega okusa. Splet je zelo natančno opredelil, kaj imajo ljudje radi. To se da pogledati po spletni analitiki, po njihovih komentarjih. Zdi se mi, da se je v Sloveniji zelo razpaslo nekaj, česar drugje po svetu ne opažam pri resnih spletnih medijih. Klike pridobivajo z erotiko in pornografijo, ki sta običajno strogo ločeni od drugih vsebin. V Sloveniji pa se je to razpaslo, saj obstaja lov na klike – šport in pornografija pa zagotavljata določeno maso klikov. Pri tem je hecno, da se v svetu te stvari ne mešajo. Pa ne toliko zaradi etike lastnikov ali urednikov, temveč zaradi zahtev oglaševalcev, ki nočejo oglaševati na straneh, kjer so takšne vsebine," pravi Sever.
Kdo je torej odgovoren? Mediji, ker takšne vsebine objavljajo, ali bralci, ker takšne vsebine prebirajo? Vobič meni, da je odgovornost za to, kaj imamo v javnem komuniciranju, sploh zdaj, ko je zabrisana meja med tem, kdo je avtor in kdo je bralec, na strani obeh. "Če ti občinstvu ne ponudiš nekih vsebin, jih ne bo poslušalo in gledalo. Na drugi strani pa imajo vsi možnost, da teh stvari ne spremljajo, jih ne klikajo, a to kljub vsemu počnejo. Vprašanje je, zakaj. To bi gledal v kontekstu širših procesov v poznomoderni družbi, in ne le kot del popularizacije, ki je zaradi pretirane trivializacije navadno negativna strategija in zaradi poneumljanja, kot pravijo nekateri, otežuje demokratizacijo javnega komuniciranja. Toda popularizacija je lahko tudi strategija, ki s poskušanjem vključevanja čim širšega kroga ljudi lahko prinaša tudi to, da se nekateri ljudje počutijo vključene in na podlagi tega tudi lažje delujejo in sodelujejo v družbenih procesih. To bi lahko bil pozitivni vidik popularizacije, toda ne le v novinarstvu, temveč širše v družbi," dodaja Vobič.
Kako naprej?
Spletni mediji nenehno iščejo poti, kako čim bolj prilagoditi svoje vsebine uporabnikom, da bodo te prijaznejše do njih, s čimer bi na svojo stran pritegnili tudi pozornost potencialnih oglaševalcev. Vobič pomanjkljivosti slovenskih spletnih medijev v grobem orisuje na treh ravneh. Povečana negativna popularizacija vsebin v smislu tabloidizacije. Vzpostavitev večjega nadzora nad vsebinami bralcev, posebej komentarjev, "ki jih moderirata le rtvslo.si in 24ur.com, na drugih medijih pa to počnejo novinarji sami med delavnikom, ko imajo čas, kar je neodgovorno", pravi Vobič. Kot tretji poudarek pa mladi raziskovalec poudarja več pozornosti videovsebinam. Tako Vobič kot Sever se strinjata, da se logika vzpostavitve sistema pri prilagoditvi videa na spletno novinarstvo še vzpostavlja.
briga njih, vedo, da za vsako vrženo kost raja zagrabi, magari na njihov račun. buolj, ko vsi skupaj tzukaj nabijamo in zgubljamo cajt, bolj so veseli.
Objektivnega pisanja ni, ne v novinarstvu, ne nikjer drugje. V vsaki napisani besedi se skriva stališče avtorja pa če ga je ta želel izpostaviti ali pa zakriti.
Ne bi pa se rada spustila v razpravo o virih, ki je posebej problematična ravno v novinarstvu.
Sicer pa se postavi še eno vprašanje - kaj to novica sploh je? Zdi se mi, da novice zadnjih 20 let predstavljajo samo negativne dogodke pa še to zelo selektivno...
20. marec 2010 ob 21:08
vrednote novinarstva znižujejo uredniki, ne pa splet - kakšni zaostali pogledi so v tem članku!
jaz kot bralka hočem novico točno in hitro,
Ja, vidiš, tu pa imava problem, pa ne samo midva.
Očitno so veseljaki s FDV še vedno prepričani, da nam morajo servirati svoje mnenje kot nekaj našega, takega, obvezujočega.
Khhmm?
In da jih bo vzel Belcebub? Se z veseljem našemim, vile, gnojne, pa brez latex rokavic, pa dajmo! :-)
Jim pač to še ni ravno preveč v krvi in zato raje kritizirajo splet, ki kao niža nivo novinarstva pri nas!
Samo po svetu poglejte katere države se najbolj borijo za nadzor spleta!
Kitajska, Kuba, Sev. Koreja....
Verjamem, da bi tudi pri nas bilo marsikomu v interesu omejiti informacije na spletu. Ob raznih brezplačnih levičarksih trobilih in skorumpiranih dnevnikih, je splet še edini pametni vir informacij. Vsak lahko preveri in marsikaj izbrska. Seveda pa to nikakor ni všeč nekim trobilom, ki ti jih kot brezplačnike mečejo v nabiralnik. Eno samo sipanje gnojnice na opozicijo in petje hvalnic vladajočim! Phh..... In to je za nekoga višek novinarstva ali kaj?!?!?
Ko pomagajo korupcijo in razne afere vladajočim pometati pod preprogo?!?!
Novinarstvo pri nas je še vedno dekla vladajoče levice! Škoda, da so novinarji, ki mislijo s svojo glavo v manjšini in se raje podredijo denarju in levi ideologiji!
Sicer pa ne pričakujem, da se boste poboljšali, kot ne poboljšate tudi svojega tv programa.
Nekaj kratkih replik na komentarje:
- neodvisnega in objektivnega novinarja NI in ga nikoli ne bo: vsi so samo ljudje s svojo zgodovino, s svojimi vrednotami, s svojimi pogledi na svet. Objektivne so lahko same kratke vesti (karikiram: Danes zjutraj se je v LJ zgodila prometna nesreča. Udeležena so bila tri vozila. Poškodovanih ni.). Zahteve po neodvisnih (tukaj bi se morali še vprašati od koga neodvisnih: od politične ideologije? od oglaševalcev? od delodajalca?) novinarjih so utopične - prej kot se tega zavedamo, boljše bo!
- afera Baričevič (kočljiva tema): Ko se je stvar malo polegla sem prebrala vse Požarjeve prispevke. Verjeli ali ne - veliko "informacij" je od prispevka do prispevka diametralno nasprotnih, s tem, da prejšnjih nikoli ne zanika. Žal. Če je vreden "plusa" za razkritje, da so v tem primeru zadeve zelo sumljive, je hkrati vreden tudi velikega "minusa" za vse dezinformacije, zaradi katerih ljudje nikoli ne bodo verjeli nikakršni uradni zgodbi, pa čeprav bi ta vsebovala Senico, Kresalovo, dildote, šivanje, itd. Manjkala bi vsaj kakšna "zahodna obveščevalna služba" :)
- nihče ne trdi, da je za slabo spletno novinarstvo kriv "zlobni splet" - ne, krivi so ljudje, ki delujejo preko spleta: lastniki, uredniki, novinarji, "novinarji", oglaševalci. Tragična je predvsem odvisnost od tiskovnih agencij in dežuranje ob čakanju na pravo novico. Ni problem, da se agencijsko novico hitro povzame - problem je, da se pri tem konča. Nihče si več ne vzame nekaj ur časa za analizo, refleksijo, iskanje drugih mnenj in kasnejšo dopolnitev prispevka s temi informacijami (ter zamenjavo kratic s polnim imenom in priimkom avtorja)
- pa še o komentatorjih: komentatorji se moramo zavedati, da je tovrstno komentiranje javni govor, čeprav je skrit za vzdevkom. Žal le redki pišej(m)o tako, kot bi govorili v javnosti. Že če bi bila potrebna prijava z imenom in priimkom, bi bilo 90% manj komentarjev. Komentar na članek je primerljiv s "pismom bralca" ali oglašanjem v eter v radijski/TV oddaji. Koliko od vas ga dojema tako? Nenazadnje je komentar sestavni del članka in zanj poleg vas odgovarja tudi urednik. Se bojim, da se bodo enkrat uvedle sankcije - potem pa bomo vsi kričali o "svobodi govora". Da se razumemo: komentar pod člankom NI enak komentarju na forumu.
- še ena malenkost: raziskava z letnico 2009 je dejansko relativno nova raziskava. Smisel tega članka ni povzetek te raziskave (v tem primeru bi mu lahko očitali "zastarelost"), ampak je raziskava temelj za argumentacijo napisanega.
mnjam, to je pa zanimivo. potem na delo.si brišejo komentarje novinarji? :D
jaz kot bralka hočem novico točno in hitro, hočem jo najti na preglednem portalu, kjer enostavno in hitro lahko preklikam vsebine.
ob strani glavne novice želim videt povezane članke in to povezane po ključnih besedah = dogodkih, osebah, ne pa povezane po kakšni super ideji super urednika.
tudi me ne brigajo kaj dosti mnenja t.i. novinarjev o čem, ker si jih sama lahko ustvarim enako ali bolje, če so info nekega medija točne. tako da bi mnenja, kaj je za koga dobro zgoraj v članku, lahko mirno izpustili, je čista zguba časa to brat.
tukaj desno je prazen prostor, splet ponuja možnost boljših reklam kot kak papirnat časnik ali dolgočasna tv, ki sta v odhajanju, nepreklicno in sta se v bistvu že pridružila radiu. danes ni več časa pokrivat se s cajtengom ali sedet pred tv in čakati, da pride na spored nekaj, kar te potem sploh ne zanima. meni se zdi, da če to ne bodo dojeli predvsem slovenski uredniki, in od njih odvisni novinarji, bo to dojel kdo drug, tudi www je dovolj velik, da se izognemo bukseljnom.
kot je že en omenil, raziskava Project for Excellence in Journalism je bila 2009, zdej smo 2010.
ahovanja in podobnih nečednosti,ki niso ravno v ponos današnjemu času in družbeni ureditvi.
Najbolj se je to pokazalo pri aferi Baričević, kjer so ta pravi novinarji in mediji odpovedali na celi črti, razni autsajdeji pa so prek spleta ljudem sporočili resnico in s tem posegli v interese nekaterih vplivnih skupin.
Na konkurenco se lahko odzoveš na dva načina, lahko tudi sam posnemaš uspešnejšega konkurena in ga tako poskušaš dohiteti ali prehiteti, kar bi v tem primeru pomenilo, da uradni mediji končno začnejo govoriti resnico in prenehajo z navijaštvom. Ali pa uspešnejšega konkurenta hočeš onemogočiti prek uporabe vzvodov oblasti, ki so ti na voljo. V tem primeru z omejevanjem uporabe interneta. Da pa bi javnost sprejela cenzuro, pa je treba konkurenta najprej označiti za "rumenega", nestrpneža, posegovalca v zasebnost...
V tej luči jaz razumem omenjeno novico, kot pripravo na cenzuro spleta.
Ko smo menjali sistem začetkom 90 je bilo veliko govora kako smo v komunizmu bili pod vplivom propagande in izolirani
Danes je skoraj isto
Danes smo pod propagando kapitalizma in globalizacije
Malo je neodvisnih raziskovalnih novinarjev
ja, seveda, "spletno novinarstvo" bo zdaj zbiralo bralce?? Najprej, da se razčisti "spletno novinarstvo", ki dejansko pomeni "spletno obveščanje". In ta portal, rtvslo.si, je ravno tako spletni portal, sicer medijske hiše, vendar članke objavljene tu na spletu, pač ne najdeš v tiskanem mediju rtvslo, ker ga ni, a je tako?? Torej, govorimo o medijih, ki obveščajo spletno, pa če imajo za seboj tudi tiskane izdaje ali kakšno drugo obliko obveščanja, ali pa ne.In konkretno članek, objavljen na spletu, tudi ta, konkretno, v tej isti obliki ne bo objavljen nikjer drugje. Toliko o "spletnem novinarstvu"!
Konec koncev, zakaj pa bereš novice recimo na tem portalu in jih celo komentiraš potem? So novice tukaj, ali na 24 ur ali kjerkoli drugje, takšne, da jih boš bral ti in ne nekdo drug z drugačnim prepričanjem? Nobene logike ni v tem, da bi mediji pisali novice, ki jih ljudje najraje berejo. Lahko se opredeli področja, ki ljudi najbolj zanimajo, ne pa, da pišejo točno to, kar ljudje želijo prebrati.To je nesmisel!
Mene osebno minusi in plusi sploh ne ganejo. Če ta opcija je tu ali pa je ni. Če motijo tebe, potem je to že vpliv pristranskosti, celo pri branju komentarjev in spremljanju pripadajočih ocen, torej je pristranskost spremljanja novic zate celo zelo izrazita. Kako bi lahko kakšen medij zdaj vedel, kaj konkretno ti, hočeš da napišejo??
No, če novičarskih portalov ne bi bilo, niti ne bi bilo komentarjev, s tem nikakor ne moreš preprečiti, da ima še vedno vsak svoje mnenje o katerikoli zadevi, da o njej razmišlja, oziroma, da ne sprejema vsega kot golo dejstvo, na katerega nima nobenega vpliva! Ja, ima vpliv, v demokratični družbi ima lahko vpliv vsak posameznik, vse v okvirih dane zakonodaje! Sicer pa so komentarji samo dobrodošli, saj se v njih izraža mišljenje posameznikov, ne glede na to, kakšno je to, je bolje, da je jasno izraženo in vidno. Kajti, misli vselej ostanejo, kljub temu, da se besede briše! Ob tolikšnih možnostih spletnega komuniciranja, pa je samo pozitivno, da vemo, v kakšni družbi pravzaprav živimo. In zato, je dobro biti seznanjen tako z mislimi "genija, kot plazilca"!
In če se prepove "izražanje kritike", saj kritiko zlahka lahko opredelimo tudi kot "širjenje nestrpnosti in sovraštva" proti nečemu obstoječemu, potem dobiš sistem, ki se ne imenuje več demokracija, temveč nekako drugače...
po 10 izvodov, pa še to nevem če je še kr ;)
Vsaka podobnost s nekaterimi tukaj gori je zgolj naključna ;-)
Ena študentka mi je rekla da imajo v FDV ju vsak dan zastonj
Delo in Večer, da si ga lahko vzamejo ?
Sem si že rekla, da ne bom brala tehle RTV novic, pa spet, ker je najlažje in ja, to je moj problem in sramota RTV.
:-)
Vrednote novinarstva? Zanimivo, kot moa na NZ!
To ne velja samo za spletno nivinarstvo. Svet na Kanalu A je lansko leto dobil (sicer totalno neverodostojno) Viktorja. Zakaj že? Mogoče za najbolj objektivno informativno oddajo?
Dejansko pa je splet vir in nahajališče informacij za sodobo človeško civilizacijo, ki je že izrazito vezana na uporabo tega svetovnega omrežja.
Če se omejimo na lokalno slovenski splet in na vlogo novinarstva v njem, pa dejansko vemo, da ima vsaka medijska hiša tudi svoj spletni portal, ki logično v medmrežju ravno tako postane vir in nahajališče informacij za vse, ki spletu dostopajo kot njegovi uporabniki.
Na eni strani bi torej morali ločiti uradne izjave in poročila uradnih inštitucij v naši državi, na drugi strani pa izraziti raziskovalno novinarstvo, ki služi obveščanju javnosti o dogajanju. Sem spadajo tako intervjuji, kot postavljanje in izražanje vprašanj, ki se ob nekemm dogoddku pojavljajo v javnosti, ter v nadaljevanju novinarske raziskave povabiti dotične predstavnike k pojasnilu oziroma odgovorom na določena konkretna vprašanja.
Kaj predstavlja pa blogerska scena, pa tako vemo, z njo posamezniki družbe izražajo svoje mnenje, svoje mišljenje in svoje znanje na določenih področjih. To je pač samo ena od oblik spletnega komuniciranja, kjer človek deli svoja spoznanja, znanje, ter ustvarjalnost z drugimi uporabniki spleta. To bi težko prištevali k novinarstvu.
Rešitev problematike, da je danes zbir informacij, vsaj pri nas, popolnoma neorganiziran, bi bila enostavna: uradne izjave ter poročila uradnih inštitucij in njenih predstavnikov, namenjena širši javnosti v namen obveščanja, bi morala biti locirana na samo eni spletni lokaciji, morda kar na vladnem portalu. Poročila naj bi zajemala spremljanje vseh v družbi odmevnih tekočih dogodkov.
Na drugi strani bi se moralo v v medijskih hišah razviti neodvisno od politike raziskovalno novinarstvo, katerih predstavniki bi morali biti dobro podkovani v znanju na področjih katera bi raziskovali, imeti bi morali sposobnost povezovanja informacij in spremljanja dogajanj v širšem obsegu, ter delati v interesu javnosti, spremljati tako odzive v javnosti kot odzive sodelujočih v nekem odmevnem dogodku oz. aferi, ter s pristojnostmi, ki jih ima raziskovalni novinar ustvariti zbir relevantnih informacij, ki bi predstavljala dejstva, temelječa na dokazljivih elementih: izjave, intervjuji, poročanja s kraja dogodka, fotografije, izjave sodelujočih, premišljeno postavljena vprašanja odgovornim na novinarskih konferencah, ter na osnovi vseh dokazljivih izsledkov izdelati novinarsko poročilo, ter obveščati o teh izsledkih javnost, vendar ne pod izrazom "iz naših virov", temveč iz konkretno omenjenih določenih virov.
Vparašjte se raje, zakaj v takoimenovanih prvotnih zahodnih demokracijah, obiskovalca, ki želi kakšno konkretno informacijo najprej vprašajo: "Ali ste morda novinar??" Dejstvo je, da demokracija, prava demokracija nujno potrebuje raziskovalno novinarstvo. Most med širšo javnostjo in "vladujočimi"....Če te povezave ni, se v javnosti ustvarja nezaupanje. Kjer je vse čisto, se nihče ne more bati takšnega mostu. Torej, se kdo boji takšnega mostu ali ne?
Izjave na majicah in hlačkah niso dovolj prepričljive, javnost zahteva čisti pretok informacij, od ene strani, k sebi, in nazaj, v povratnem toku!
A je potem, ko je postala Slovenka leta, postala še novinarka leta?
Bravo!
Vedno je bilo vprašanje kako podkovati dobro podkovanega konja...?No,dobro podkovanega konja se več ne podkuje-ker že ima podkve...
Če bi se kovači obnašali tako kot se naši novinarji,bi bilo podkovanih samo par procentov konjev.
Prav lahko se enkrat tudi novinarjem zgodi,tako kot se kovačem-da so morali postati vulkanizerji(če so hoteli ostati v stroki,ki je skrbela za prevozna sredstva)
Je pa res da tako novinar kakor kovač lahko na svojem področju ustvarita visoko umetniške izdelke,ki pa ne služijo dnevnim prevoznim(političnim) potrebam.
končana politična šola FDV(ali pa tudi to ne)
njegov predsednik strokovnega društva ima V. stopnjo
je eden izmed 571 podpisnikov peticije
izrazito nagnjen k samocenzuri
z njegovo neodvisnostjo neodvisnega novinarja je približno tako kot z demokracijo v Demokratični republiki Koreji
v Sloveniji obstajajo dve sovražni kratici JJ in RKC