V zloglasnem ustaškem koncentracijskem taborišču so v nedeljo počastili 65. obletnico preboja in pobega taboriščnikov, ki so v obupu skušali pobegniti smrti v zadnjih dneh II. svetovne vojne.

Spor okoli vloge Hrvaške v vojni v BiH-u
Kosorjeva je Josipoviću zagrozila z ustavno obtožbo, ker naj bi med obiskom v Bosni in Hercegovini, med katerim se je opravičil za hrvaške zločine in agresijo nad Bošnjaki, s čimer naj bi priznal, da je Hrvaška bila med napadalkami na BiH, še oblatil spomin na domovinsko vojno. Josipović se je v soboto ostro odzval in rekel: "Če z govorom v BiH-u nisem kršil ustave, mora Kosorjeva odstopiti!"

Predsednica vlade je nato umirila žogo in predlagala predsedniku, da naj se pogovorita na štiri oči in ne prek medijev. Očitno sta se Kosorjeva in Josipović pogovorila in se družno udeležila spominske slovesnosti, na kateri so se spomnili umrlih in antifašističnih temeljev sodobne hrvaške države.

Jasenovac ni kriv za povojne poboje
"Žrtve Jasenovca niso krive za žrtve Pliberka (Bleiburga)," je v govoru izpostavil predstavnik preživelih taboriščnikov Refik Piskavica. Kosorjeva je v svojem govoru odločno dejala: "Zavračam vse poskuse omadeževanja antifašističnega boja na Hrvaškem z izgovorom, da so se zločini dogajali na obeh straneh."

Pobeg na smrt obsojenih
22. aprila 1945 so se taboriščniki odločili za poskus pobega, preden bi jih ustaši pobili ob načrtovani likvidaciji, zaradi umika pred jugoslovansko partizansko vojsko. Na dan preboja je bilo v taborišču 1.073 ujetnikov, 600 se jih je odločilo za beg, na svobodo pa se jih je prebilo samo 91. Preostalih 473, ki niso bežali, so ustaši takoj pobili in jih sežgali skupaj s taboriščnimi zgradbami.

Med žrtvami več kot tisoč Slovencev
V Jasenovcu in njegovih pomožnih taboriščih je ustaški NDH pobil od 80 do 90 tisoč ljudi, od tega je bila večina Srbov, pobitih pa je bilo tudi več kot 10 tisoč Romov, Judov in Hrvatov. Ob bregovih Save je med letoma 1941 in 1945 umrlo tudi več kot tisoč Slovencev.