Helen Thomas je bila edina novinarka, ki je imela v tiskovni sobi Bele hiše v prvi vrsti stol s svojim imenom. Foto: EPA
Helen Thomas je bila edina novinarka, ki je imela v tiskovni sobi Bele hiše v prvi vrsti stol s svojim imenom. Foto: EPA
Helen Thomas
Thomasova je bila znana po svoji neizprosnosti in neposrednosti. Od predsednikov in njihovih tiskovnih predstavnikov je zahtevala odgovore in jih običajno tudi dobila. Foto: EPA
Bela hiša
Predsednik Barack Obama je 4. avgusta 2009 s Thomasovo praznoval svoj 49. rojstni dan. Oba, predsednik in legendarna novinarka, sta se rodila 4. avgusta. Foto: EPA
George Bush
Za Georgea Busha mlajšega je Helen Thomas dejala, da je bil najslabši predsednik ZDA. Foto: EPA

Gridiron Club, washingtonska novinarska organizacija, je sporočila, da je Thomasova po dolgi bolezni umrla v svojem stanovanju v Washingtonu. Pokopali jo bodo v Detroitu, v Washingtonu pa ji spominsko slovesnost pripravljajo šele oktobra.

Thomasova je iz Bele hiše poročala o delu kar desetih ameriških administracij, poznana pa je bila kot ostra novinarka, ki se ni bala postaviti neprijetnih vprašanj. Priznavajo ji tudi, da je utrla pot za številne ženske novinarke v ZDA in drugod po svetu. Prav tako priznana ameriška novinarka televizijske hiše NBC Andrea Mitchell je na svojem računu na Twitterju zapisala, da je Helen Thomas "olajšala delo vsem, ki smo sledile".

Preboj doživela z družino Kennedy
Helen Thomas se je rodila v Winchestru v zvezni državi Kentucky libanonskima priseljencema. Srednjo šolo in univerzo je končala v Detroitu, svojo profesionalno pot pa je začrtala z delom pri šolskem časopisu. Po končani univerzi je odšla v Washington, kjer je od leta 1943 dalje delala za Washington Daily News. Najprej je kuhala kavo in kupovala krofe za urednike, saj ženske niso mogle biti resne novinarke. Pozneje se je zaposlila pri mreži United Press, kjer je najprej pokrivala "ženske" teme, npr. družabno kroniko in življenje slavnih, leta 1960 pa je dobila nalogo, da spremlja novoizvoljenega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja in njegovo družino na Floridi.

Po Kennedyjevi izvolitvi si je tako z zgodbami o prvi dami Jacqueline Kennedy izborila svoje mesto med stalno novinarsko ekipo Bele hiše. Njene zgodbe so v naslednjem desetletju postajale vse resnejše in verodostojnejše, zato so jo pri United Pressu leta 1970 imenovali za stalno dopisnico iz Bele hiše. Postala je prva ženska na tem položaju, leta 1974 pa je postala prva ženska predsednica dopisniškega urada v Beli hiši. Leta 1972 je predsednika Richarda Nixona spremljala na njegovem zgodovinskem obisku na Kitajskem.

Umaknila se je po neprimernih komentarjih o Izraelu
Za United Press je delala do leta 2000, nato pa je v 79. letu starosti postala dopisnica za časnike izdajateljskega podjetja Hearst. Takrat si je prvič res dala duška, saj je lahko začela izražati svoje mnenje, česar kot novinarka tiskovne agencije ni smela. To jo je na koncu tudi stalo položaja, saj se je njena kariera končala leta 2010, ko se je morala prisilno upokojiti, ker je bila kritična do Izraela.

V enem od intervjujev je namreč dejala, da bi se morali izraelski judje "spokati iz Palestine in se vrniti v Nemčijo, na Poljsko in v ZDA". Svoje besede je pozneje obžalovala in dejala, da ne izražajo njenega prepričanja, da bo na Bližnjem vzhodu zavladal mir, ko bosta obe strani spoznali potrebo po medsebojnem spoštovanju, a so jo obsodili tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs in združenje dopisnikov Bele hiše, zato je morala zapustiti svoje mesto. Leta 2011 je dobila službo pri krajevnem brezplačniku v Falls Churchu v Virginiji.

V Beli hiši je imela svoj lasten sedež
Helen Thomas je bila edini novinar ali novinarka, ki je imela svoje ime na sedežu v sobi za tiskovne konference v Beli hiši, in to v prvi vrsti tik pod odrom tiskovnih predstavnikov in predstavnic, za katere je bila velikokrat nočna mora. Thomasova je predsednikom in njihovim tiskovnim predstavnikom postavljala neprijetna vprašanj in od njih zahtevala odgovore. Vztrajala je, dokler jih ni dobila. Eden od tiskovnih predstavnikov Bele hiše, ki je bil velik občudovalec Thomasove, je njena vprašanja opisal kot mučenje.

Legendarna novinarka je bila še posebej neizprosna do nekdanjega predsednika Georgea Busha mlajšega, ki je bil v njeni nemilosti zaradi Iraka. Leta 2003 ga je imenovala za "najslabšega predsednika", ob neki drugi priložnosti pa ga je vprašala, zakaj je zakrivil smrt tisoče Američanov in Iračanov z odločitvijo za vojno v Iraku. "Nikoli še nisem pokrivala delo predsednika, ne da bi bila prepričana, da je osebno odgovoren," je ob tem pojasnila.

Obama: Odpirala je vrata in rušila ovire
"Helen je bila pravi pionir, odpirala je vrata, rušila ovire za generacije žensk v novinarstvu. Pokrivala je vsako Belo hišo od predsednika Kennedyja naprej in v tem času je vse, tudi mene, vedno držala na trnih. Helen Thomas ni bila dekanka dopisnikov iz Bele hiše le zaradi dolžine mandata, ampak zaradi svojega ognjevitega prepričanja, da naša demokracija deluje najbolje, ko postavljamo težka vprašanja in silimo voditelje k odgovornosti," je ob smrti Thomasove sporočil predsednik ZDA Barack Obama, ki je leta 2009 v Beli hiši z njo praznoval tudi rojstni dan. Oba sta bila namreč rojena 4. avgusta.

Na smrt Thomasove sta se odzvala tudi nekdanji predsednik Bill Clinton in njegova žena Hillary Clinton, ki sta sporočila, da je bilo delo Thomasove izjemno zaradi njene inteligence, živahnega duha in smisla za humor. "Prispevala je velik delež k ustvarjanju razpok na t. i. steklenem stropu za napredovanje žensk," sta še zapisala.

Helen Thomas se je leta 1971 poročila z glavnim dopisnikom iz Bele hiše konkurenčne tiskovne agencije Associated Press Douglasom Cornellom, ki je umrl pred 11 leti.