Referendumu bi lahko kmalu sledilo še glasovanje o priključitvi Rusiji. Foto: Reuters
Referendumu bi lahko kmalu sledilo še glasovanje o priključitvi Rusiji. Foto: Reuters
Doneck
Volilna udeležba na referendumu je visoka. Foto: Reuters
Doneck
Oblasi v Donecku in Lugansku so sporočile, da so pripravili več kot tri milijone volilnih lističev. Foto: Reuters
Ukrajina
Ukrajina je že sporočila, da rezultatov referenduma ne bo upoštevala. Foto: Reuters
Zapleti na voliščih na V Ukrajine
Sporni referendum na vzhodu Ukrajine

Zadnja volišča naj bi se zaprla ob 21. uri po srednjeevropskem času, proruski organizatorji pa poročajo o visoki udeležbi in 89-odstotni naklonjenosti volilnega telesa samoupravi vzhodnjoukrajinske regije. Poleg tega trdijo, da so se volivci po doslej preštetih glasovih v veliki meri izrekli za neodvisnost.

Kljub ostrim mednarodnim kritikam, da referendum ni legitimen in da izidi ne bodo veljavni, so proruski separatisti izvedli referendum, trdijo pa, da so volivci podprli neodvisnost. Vodja separatistov v Donecku Denis Pušilin pa je že napovedal, da bodo aktivisti kmalu začeli vzpostavljati državne in vojaške strukture, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Aktivisti so zvečer poročali, da je bila v regiji Doneck volilna udeležba 71-odstotna, v regiji Lugansk pa celo več kot 80-odstotna. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na navedbe separatistov, naj bi v Donecku za neodvisnost glasovalo kar 89 odstotkov volivcev.

Samooklicane oblasti so sporočile, da bodo izidi referenduma zanje veljavni, ob morebitnem pozitivnem izidu pa se bodo morda že prihodnjo nedeljo odločali o priključitvi Rusiji.

Volišča na referendumu, ki ga organizirajo proruski separatisti, so svoja vrata odprla ob 7. uri zjutraj po srednjeevropskem času, zadnja volišča pa so se zaprla ob 21. uri. Kljub napetim razmeram je bila volilna udeležba visoka. Izidi naj bi bili znani v ponedeljek.

Vodja osrednje volilne komisije samooklicane ljudske republike Doneck Roman Ljagin je za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass povedal, da so za referendum odprli 1.527 volišč, pripravljenih je bilo več kot tri milijone volilnih lističev ter da je volilna udeležba visoka in da z volišč poročajo o dolgih vrstah.

Oblasti samooklicanih republik so že pred današnjim referendumom sporočile, da bodo bojkotirali ukrajinske predsedniške volitve, ki so napovedane za 25. maj.

Zahod referenduma ne priznava
Na referendumu ni nobenih neodvisnih tujih opazovalcev, vsa organizacija je v rokah izključno organizatorjev.

Kijev, Evropska unija in ZDA so že sporočili, da izidov referenduma ne bodo priznali.

Ruski predsednik Vladimir Putin je pozval k odlogu referenduma, kar bi lahko ustvarilo pogoje za dialog, kjer bi skušali najti neko obojestransko primerno rešitev. Tamkajšnje oblasti, ki pričakujejo visoko udeležbo in približno 60-odstotno podporo referendumu, pa vztrajajo, da bodo izidi legitimni in da bo referendum za njih veljaven.

Ukrajina opozarja, da bi lahko referendum pripeljal do samouničenja regije. Začasni ukrajinski predsednik Oleksander Turčinov je opozoril, da sta referenduma pot v propad. "Tisti, ki zagovarjajo samoodločbo, ne razumejo, da bo to pomenilo popoln zlom gospodarstva, socialnih programov in življenja večine ljudi v teh regijah," je povedal.

Volilni dan ni minil brez nasilja
Tudi referendumski dan je zaznamovalo nasilje. Kot je poročala ruska tiskovna agencija Itar Tass, naj bi pri dveh voliščih v mestu Krasni Liman v Donecku izbruhnili spopadi med ukrajinskimi silami in med oboroženimi uporniki. "Izgubili smo stik z dvema voliščema v Krasnem Limanu," je povedal vodja separatistov v Donecku Denis Pušilin.

V Krasnoarmijsku v regiji Doneck naj bi ukrajinske sile zasedle štiri volišča. Vodja proruskih separatistov v Donecku Denis Pušilin je povedal, da so s štirih šol, kjer je potekalo glasovanje, evakuirali ljudi, glasovnice in sezname volivcev pa so odnesli na varno.

Ukrajinske sile naj bi operacije za oviranje glasovanja izvajale tudi v regiji Lugansk. Vodja regionalne volilne komisije Aleksander Malihin je razkril, da so ukrajinske sile onemogočile dostavo volilnih lističev v okrožjih Belovodsk, Markovka, Svatovo, Melovo in Troicko. Po njegovih besedah na teh območjih tako ni bilo mogoče izvesti referenduma.

O nasilju poročajo tudi z območja Slavjanska, ki velja za eno od glavnih oporišč proruskih separatistov. Tam so proruski uporniki od ukrajinskih vojakov znova skušali prevzeti televizijski oddajnik.

Na vzhodu Ukrajine je bilo napeto tudi ponoči. V številnih mestih so se vneli spopadi med proruskimi aktivisti in ukrajinskimi silami, iz Slavjanska pa je bilo ponoči mogoče slišati več močnih detonacij, šlo naj bi za streljanje s težkim orožjem, ki je trajalo približno uro, slišati pa je bilo tudi strele iz avtomatskega orožja.

Zapleti na voliščih na V Ukrajine
Sporni referendum na vzhodu Ukrajine