Izredne razmere so v Franciji uvedli po napadih novembra lani, ko je umrlo 130 ljudi. Foto: Reuters
Izredne razmere so v Franciji uvedli po napadih novembra lani, ko je umrlo 130 ljudi. Foto: Reuters

To bo peto podaljšanje izrednih razmer, v skladu s katerimi ima med drugim policija večja pooblastila pri iskanju in aretaciji osumljencev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Poslanci in poslanke so na glasovanju zgodaj zjutraj podaljšanje izrednih razmer podprli z 288 glasovi proti 32.

Po poročanju Guardiana so proti glasovali le poslanci in poslanke Leve fronte, ekologi in peščica desnosredinskih republikancev. Senat bo po pričakovanjih podaljšanje potrdil v četrtek.

S podaljšanjem bodo to najdaljše neprekinjene izredne razmere v Franciji od alžirske vojne v 60. letih prejšnjega stoletja. Veljale bodo tudi med obema krogoma predsedniških volitev aprila in maja ter junijskimi parlamentarnimi volitvami.

Vlada svari pred džihadisti
Vlada je kot razlog za vnovično podaljšanje izrednih razmer izpostavila visoko tveganje džihadističnih napadov med volitvami. Pred glasovanjem je notranji minister Bruno Le Roux v parlamentu tako dejal, da v Franciji med številnimi javnimi zborovanji v okviru volilnih kampanj obstaja izredno visoka stopnja tveganja terorističnih napadov.

Zadnje podaljšanje izrednih razmer so v Franciji uvedli po julijskem napadu s tovornjakom v Nici, v katerem je bilo ubitih 86 ljudi, potem pa so po besedah notranjega ministra preprečili 13 terorističnih napadov, v katere je bilo vpletenih 30 posameznikov.