"Turčija bo začasno preklicala evropsko konvencijo o človekovih pravicah, če to ni v nasprotju z njenimi mednarodnimi obveznostmi," je sporočil namestnik turškega premierja Numan Kurtulmus.

Po besedah Kurtulmusa bo Turčija sprejela enak ukrep kot Francija po 15. členu konvencije, ki državam podpisnicam omogoča odvzem določenih pravic v času vojne ali izrednih razmer.

Kot je zatrdil, izredne razmere niso v nasprotju z evropsko konvencijo o človekovih pravicah, saj 15. člen omenjene konvencije omogoča državam, da v času izrednih razmer omejijo določene pravice, med drugim svobodo gibanja, izražanja in zbiranja. Poleg tega je določeno, da morajo biti ukrepi sorazmerni in ne smejo diskriminirati ljudi na podlagi etnične, verske ali družbene pripadnosti.

AI razume in opozarja
Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je opozorila, da izredne razmere ne smejo zmanjševati človekovih pravic ali služiti kot izgovor za dodatno omejevanje svobode izražanja in zaščite pred arbitrarnim priprtjem in mučenjem.

"Po nasilju, ki je spremljajo poskus državnega udara, je sprejemanje ukrepov za zagotovitev javne varnosti razumljivo. Vendar morajo izredni ukrepi spoštovati obveznosti Turčije po mednarodnem pravu, ne smejo zavreči težko pridobljenih svoboščin in varovalk človekovih pravic ter ne smejo postati stalni," je dejal predstavnik organizacije Andrew Gardner.

Namesto treh mesecev le 45 dni?
Čeprav so izredne razmere razglasili za tri mesece, pa bi lahko morda trajale le 45 dni, je povedal namestnik premierja. "Želimo, da se izredne razmere končajo čim prej," je dejal. Zagotovil je, da z ukrepi ne bodo omejili temeljnih pravic in svoboščin, temveč da so izredne razmere uvedli, da bi "državo očistili tolpe" zarotnikov.

Turške oblasti so odgovornost za spodleteli državni udar pripisale privržencem v ZDA živečega klerika Fethullaha Gülena, ki je bil nekoč tesen zaveznik turškega premierja Tayyipa Erdogana, a sta se nato razšla in postala največja nasprotnika.

Uvedbi izrednih razmer ostro nasprotuje turška opozicija, Özgür Özel iz levosredinske Ljudske republikanske stranke (CHP) pa je odločitev označil za državni udar na parlament. Prokurdska Ljudska demokratska stranka (HDP) je sporočila, da se je poskus državnega udara spremenil v priložnost in orodje za odstranitev tistih, ki nasprotujejo vladi, in dodatno omejitev demokratičnih pravic in svoboščin.

Več kot tisoč ljudi še na begu
Še en namestnik turškega premierja Mehmet Simsek je dejal, da je turška vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (APK) več let nudila proste roke gibanju Gülena v dobri veri. "Takoj ko je predsednik Tayyip Erdogan videl grožnje, se je ustrezno odzval. Prepričani smo bili, da delajo v dobrobit države," je odkrito dejal v pogovoru z novinarji, ob tem pa sporočil, da iščejo več kot tisoč zaposlenih v državnih ustanovah, ki so še vedno na begu, a ni navedel več podrobnosti.