V letnem pregledu smrtnih kazni in usmrtitev so pri Amnestyju zapisali, da so smrtno kazen znova izvršili v Indiji, na Japonskem, v Pakistanu in Gambiji, v državah, ki so bile brez smrtne kazni že več let, o zaskrbljivem številu usmrtitev pa poročajo iz Iraka, kjer se je glede na lani skoraj podvojilo.

Kljub temu je generalni sekretar Amnesty Internationala Salil Shetty dejal, da so zadovoljni, saj je smrtna kazen ostala omejena na ozko skupino držav, napredek za odpravo smrtne kazni pa je viden na vseh območjih sveta. "Koraki nazaj v nekaterih državah so razočarali, a kljub temu to ne obrača svetovnega gibanja proti uporabi smrtne kazni. V številnih delih sveta postajajo usmrtitve stvar preteklosti," je povedal.

"Le ena od vsakih desetih držav na svetu izvršuje usmrtitve. Njihovi voditelji bi se morali vprašati, zakaj še naprej izvajajo kruto in nečloveško kazen, ki jo preostali svet pušča v preteklosti," je še povedal Shetty.

Najbolj problematična je Kitajska, ki podatke skriva
Leta 2012 je smrtne kazni izvrševalo 21 držav, kar je enako kot leto prej, a veliko manj kot leta 2002, ko je smrtne kazni izvrševalo 28 držav. Lani so tako izvršili 682 usmrtitev, kar je dve več kot leta 2011, na novo pa je bilo izrečenih kar 1722 smrtnih kazni v 58 državah. V Indiji so smrtno kazen izvršili prvič po letu 2004, žrtev pa je bil edini preživeli napadalec napada leta 2008 v Mumbaju, prvo kazen po štirih letih so izvršili v Pakistanu, v Gambiji pa prvo po skoraj treh desetletjih. Latvija je postala 97. država, ki je odpravila smrtno kazen.

Države, kjer so izvedli največ smrtnih kazni, ostajajo Kitajska, Iran, Irak, Savdska Arabija in ZDA, tem pa sledi Jemen. V Iraku so izvršili 129 smrtnih kazni, v Iranu 314, v Savdski Arabiji 79, v ZDA pa 43. Podatkov za Kitajsko ni, saj so še vedno skrivnost, a človekoljubne organizacije predvidevajo, da jih je bilo več tisoč, več kot v vseh drugih državah skupaj.

Države v več primerih kršijo mednarodno pravo
V poročilu je Amnesty International zapisal, da so metode usmrtitev vključevale obešanja, obglavljenja, strelske vode in smrtonosne injekcije. Ljudem pa smrtna kazen grozi za številna kazniva dejanja, med njimi tudi nenasilna, povezana z mamili in ekonomskimi kaznivimi dejanji, pa tudi zaradi odpadništva, bogokletstva in prešuštva - dejanj, ki se ne bi smele dojemati kot kazniva dejanja.

Kot še poroča Amnesty, sta bila v Jemnu najmanj dva usmrčena za kazniva dejanja, ki sta jih zagrešila, ko sta bila mlajša od 18 let, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom. Tudi v večini držav, kjer so ljudje obsojeni na smrt ali usmrčeni, postopki ne dosegajo mednarodnih standardov poštenega sojenja, ponekod gre celo za priznanja, dosežena z mučenji ali drugim slabim ravnanjem.