V belo oblečena množica je nosila cvetje in transparente proti zatiranju. "Nočemo več zatiranja in ranjenih," je po poročanju venezuelskega časopisa El Nacional dejala ena izmed vodij protesta Lilian Tintori, žena zaprtega vodje venezuelske opozicije Leopolda Lopeza.

"Ne bomo šli z ulic, dokler ne osvobodimo Venezuele," je poudarila ena izmed vodij desno usmerjene opozicije Maria Corina Machado in pozvala venezuelsko vojsko, naj ne strelja na neoborožene ljudi. Množica žensk v Caracasu je zahtevala predčasne predsedniške volitve, ki bi naj sicer potekale leta 2018. Izrazile so tudi zahteve po izpustitvi zaprtih aktivistov in omogočenju vstopa konvojev pomoči iz tujine ter pozvale k spoštovanju neodvisnosti sodstva.

Ženske so se odpravile proti notranjemu ministrstvu, a jih je na poti začasno ustavila policija. Policistom so protestnice ponudile rože, pozneje so pohod lahko nadaljevale.

Zborovanja proti predsedniku so potekala tudi v več drugih venezuelskih mestih, med drugim v San Cristobalu in Aragui, kjer je policija proti demonstrantom uporabila solzivec. Ponekod so izbruhnili spopadi med protestniki in policijo, a za zdaj ni znano, ali so zahtevali žrtve.

Zaskrbljenost nad razmerami v Venezueli je v odprtem pismu izrazil tudi papež Frančišek. "Velike težave Venezuele je mogoče rešiti, če bo volja za postavljanje mostov, resen dialog in uresničevanje dogovorov," je zapisal v pismu, ki ga je v soboto objavila venezuelska škofovska konferenca.

Ambasadorka ZDA pri Združenih narodih Nikki Haley je Madura obtožila "nespoštovanja osnovnih pravic njegovih ljudi", kar je po njenih besedah povečalo politično in ekonomsko krizo v državi.

Medtem sta se po poročanju BBC-ja v petek sešla ameriški svetovalec za državno varnost H. R. McMaster in predsednik venezuelskega parlamenta, ki ga vodi opozicija, Julio Borges. Pogovarjala sta se o nujnosti izpustitve političnih zapornikov in organiziranja svobodnih ter demokratičnih volitev, je dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Sean Spicer.

V množičnih protestih, na katerih Venezuelci zahtevajo odstop predsednika Madura, je umrlo že najmanj 37 ljudi, več kot 500 jih je bilo ranjenih. Protestniki predsedniku očitajo odgovornost za hudo gospodarsko krizo, v kateri je država že tri leta, ljudje pa trpijo vse večje pomanjkanje. Primanjkuje predvsem zalog hrane in zdravil, v trgovinah so dolge vrste, cene hitro rastejo.

Maduro trdi, da gre pri protestih za zaroto po naročilu ZDA, vendar ankete kažejo, da si njegovega odhoda želi kar 70 odstotkov 30-milijonske države.

Novi protesti so v Venezueli napovedani tudi za danes. Med drugim naj bi se jih udeležilo tudi več slavnih, na njih pa naj bi se poklonili najmanj 37 smrtnim žrtvam protestov, ki potekajo od začetka aprila.