Stranka Gerb je prejela 33,2 odstotka glasov ali 90 poslancev v 240-članskem parlamentu, kar je 31 manj, kot je potrebno za večino. Ankete pred volitvami so ji napovedovale 36-odstotno podporo. Do zdaj vladajoči socialisti so prejeli 16,5 odstotka in 45 poslancev, njena koalicijska partnerica v tehnični vladi, Stranka turške manjšine MRF, pa 14,1 odstotka glasov in 38 poslancev. Štiriodstotni volilni prag so presegle še štiri druge stranke, kar kaže, da bo nov sklic parlamenta zelo razdrobljen. Na predčasnih volitvah, drugih v 18 mesecih, se je za 240 mandatov v narodni skupščini sicer potegovalo 25 strank in koalicij.

Ker Gerb nima večine, se pričakujejo nove težave pri sestavljanju vlade in s tem nadaljevanje politične nestabilnosti.

55-letni Borisov je ob oddaji glasu danes dejal, da si želi "stabilno vlado, da bi izboljšal infrastrukturo, pridobil spoštovanje Evrope in sveta ter znova vzpostavil dobre odnose z Rusijo". Poudaril pa je, da je pripravljen sodelovati samo v stabilni vladi.

Volivci precej apatični
Volitve je zaznamovala nizka volilna udeležba, ki pa še ni uradna. Po neuradnih podatkih naj bi bila okoli 45-odstotna, saj so številni volivci apatični zaradi razmer v tej najrevnejši članici EU-ja. Skoraj pol milijona ljudi naj bi svoje glasove prodalo za denar, gorivo ali hrano, saj je v Bolgariji povprečna mesečna plača 400 evrov, eno od petih gospodinjstev pa živi pod pragom revščine. Več sto tisoč volivcem pa naj bi grozili z izgubo službe ali celo nasiljem, če ne bodo glasovali, kot so jim rekli, so še ugotovili raziskovalci v študiji, objavljeni pred volitvami. Tudi na dan volitev so se vrstile obtožbe o manipulacijah in prodaji glasov.

Volilna udeležba na lanskih predčasnih volitvah, ki so jih pripravili po odstopu Borisova s položaja premierja po množičnih protestih zaradi zvišanja cen elektrike, je bila 51-odstotna. To je bila najnižja volilna udeležba na parlamentarnih volitvah v državi od padca komunističnega režima.

Vrtinec predčasnih volitev
Tokratne predčasne volitve so posledica hudega poraza takrat vladajočih socialistov na volitvah v Evropski parlament maja letos ter junijske afere s Corpbanko, ki ji je grozil bankrot. Sledili so večtedenski protesti, nato pa je vlada Plamena Orešarskega julija odstopila.

Nova vlada se bo morala spopasti z velikimi političnimi in gospodarskimi izzivi. V prvi vrsti s finančnim polomom, povezanim s Corpbanko, in ukrajinsko krizo, ki ne ogroža samo energetske oskrbe države. Tudi zaradi tega si je Borisov želel, da bi njegova stranka v parlamentu dobila absolutno večino in bi lahko vlado vodil brez koalicijskih partnerjev.

Odstop zaradi cene elektrike
Borisov je bil premier med letoma 2009 in 2013. Tik pred koncem mandata je bil zaradi množičnih protestov proti njegovi varčevalni politiki prisiljen odstopiti. Svoj prvi mandat je usmeril v boj proti organiziranemu kriminalu in v strogo finančno disciplino, pri tem pa je zanemaril socialne potrebe državljanov.

Bolgarija se je po finančni katastrofi med letoma 1996 in 1997 zdaj znašla v novi krizi. Tudi osem let po vstopu v EU revščina narašča, proračunski primanjkljaj se veča, tujih vlaganj je vse manj. Prav tako je negotova prihodnost štirih največjih bank v državi, javnemu zdravstvenemu sistemu grozi kolaps. Država bi nujno potrebovala tudi reformo pokojninskega sistema, prav tako velja Bolgarija za najbolj koruptivno državo znotraj EU-ja.