Cia navedb WikiLeaksa ne komentira. Foto: EPA
Cia navedb WikiLeaksa ne komentira. Foto: EPA
Pametni telefon
S škodljivimi programi je lahko Cia prevzela nadzor nad Iphoni in računalniki z operacijskimi sistemi Windows, Android, iOS, OSX in Linux, pa tudi usmerjevalniki (ang. router), piše Wikileaks. Foto: EPA
WikiLeaks razkril približno 9.000 Cijinih dokumentov

WikiLeaks je objavil približno 9.000 Cijinih dokumentov o hekerskem programu. Gre za najobširnejšo objavo obveščevalnega gradiva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Cia pristnosti dokumentov ni želela niti potrditi niti ovreči, prav tako niso želeli komentirati vsebine.

Iz dokumentov je razvidno, da je Cia ustvarila več kot 1.000 vrst škodljive programske opreme, viruse, trojanske konje in druge programe, ki lahko prevzamejo nadzor nad tujo napravo.

Cia nad Iphone, Windows, Android, Linux
S škodljivimi programi so lahko prevzeli nadzor nad Iphoni in računalniki z operacijskimi sistemi Windows, Android, iOS, OSX in Linux, pa tudi usmerjevalniki (ang. router). "Okužene" naprave so nato izrabili v prisluškovalne namene. Iznašli naj bi tudi prevzem nadzora nad pametnimi televizijami Samsung tipa F8000.

Škodljivi programi naj bi omogočali lažno izključitev televizije, da bi uporabniki verjeli, da se je zaslon ugasnil, dejansko pa bi se takrat začelo tajno snemanje zvoka, posnetek pa bi po spletu prenesli na Cijine strežnike, ko bi bila televizija spet vključena in bi se spet vzpostavila njena spletna povezava. Prizadevali naj bi si tudi, da bi prek televizije lahko delali videoposnetke in jih potem prenašali po spletu.

Nekaj škodljivih programov naj bi razvila Cia sama, pri razvoju programov za napade na Samsungove televizije pa naj bi sodelovala britanska obveščevalna agencija MI5, poroča BBC. Samsung navedb WikiLeaksa ni komentiral.

Cia je preiskovala tudi možnost hekerskih napadov na elektronske sisteme v avtomobilih in tovornjakih z namenom prevzema nadzora.

Zaobšli so varnostne protokole
Pri "okuženih" pametnih telefonih in napravah je lahko Cia zaobšla tudi varnostne protokole različnih priljubljenih aplikacij, ki delujejo s kodiranjem sporočil, kar naj bi načeloma poskrbelo za večjo varnost. Med ogroženimi aplikacijami so med drugim WhatsApp, Signal in Weibo.

Dokumenti nakazujejo tudi, da so bili agenti Cie precej dejavni na ameriškem konzulatu v nemškem Frankfurtu, kjer so na skrivaj izvajali kibernetske napade na Bližnji vzhod in Afriko, poroča nemški časnik Spiegel Online.

WikiLeaks je sporočil, da je njihov vir z njimi delil podrobnosti, da bi sprožil razpravo o tem, ali je Cia glede svojih hekerskih zmožnosti presegla svoja pooblastila, poroča BBC.

Kot trdi WikiLeaks, dokumenti predstavljajo večino Cijinega "hekerskega arzenala", ki se je pojavil v kibernetski skupnosti, vendar so objavili le del vseh dokumentov. Arhiv je krožil med nekdanjimi ameriškimi vladnimi hekerji in pogodbeniki. "Ta nenavadna zbirka, kjer je več kot sto milijonov vrstic kode, daje lastniku celotno hekersko kapaciteto Cie," pišejo pri WikiLeaks.

WikiLeaks Cio še obtožuje, da ne nadzoruje svojih kibernetskih orožij, saj je verjetno, da so se do njih dokopali tudi drugi hekerji in obveščevalne agencije.

WikiLeaks razkril približno 9.000 Cijinih dokumentov