Ščit v Romuniji so zagnali po več letih načrtovanja in milijardnih stroških. Foto: Reuters
Ščit v Romuniji so zagnali po več letih načrtovanja in milijardnih stroških. Foto: Reuters
Deveselu
Del ščita gosti romunski kraj Deveselu. Foto: EPA
Protiraketni ščit v Romuniji

Slovesnosti ob aktiviranju protiraketnega ščita v romunskem letalskem oporišču so se udeležili visoki ameriški predstavniki in generalni sekretar vojaškega zavezništva Jens Stoltenberg.

Ščit so zagnali po več letih načrtovanja in milijardnih stroških. Ključne dele ščita, vključno s prestreznimi raketami, so v romunskem oporišču namestili decembra lani, vendar še niso bili popolnoma integrirani v sistem Nata za obrambo pred balističnimi raketami. Oporišče v Deveselu gosti radar in sistem prestreznih raket SM-2.

"Zdaj smo sposobni zaščititi Nato v Evropi," je dejal odposlanec ameriškega obrambnega sekretarja pri Natu Robert Bell in dodal, da Iran krepi svoje raketne zmogljivosti, zato mora biti Nato korak pred njim. Ob tem je še dodal, da ščit ni uperjen proti Rusiji. Tudi generalni sekretar Nata je zavrnil trditve, da bi lahko Natov ščit prestrezal ruske rakete. "Prestreznih raket je premalo, prav tako pa so nameščene preveč južno ali preveč blizu Rusije, da bi lahko zadele ruske medcelinske rakete," je zatrdil Stoltenberg.

Nasprotovanje Rusije
Rusija je že od začetka ostro nasprotovala postavitvi ščita, saj je prepričana, da se bo s tem porušilo ravnovesje med jedrskima velesilama in ogrozilo mir v Evropi. Rusko zunanje ministrstvo je v četrtek sporočilo, da ščit krši medsebojne sporazume o jedrskih silah. V Moskvi menijo, da trditev o grožnji iranskega raketnega programa ZDA in Evropi nima podlage.

"Od začetka te celotne zgodbe smo v skladu z mnenjem naših strokovnjakov poudarjali, da je namestitev protiraketnega sistema resnično grožnja ruski varnosti," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes novinarjem dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

V petek bo na Poljskem sledila slovesnost ob začetku vzpostavitve drugega oporišča za protiraketni ščit, ki naj bi bilo dokončano do leta 2018, ko naj bi bil ščit tudi polno operativen. Tist oporišče bo Natu, poleg radarjev in ladij v Sredozemlju, omogočilo trajen in polno delujoč ščit.

Ščit deluje na mreži visoko zmogljivih radarjev, ki so sposobni zaznati izstrelitev balistične rakete. Senzorji nato spremljajo trajektorijo rakete, prestrezne rakete pa jo po možnosti še v vesolju uničijo. Te prestrezne rakete je sicer mogoče izstreliti tudi z ladij.

Ščit v času večje napetosti
Do aktiviranja ščita v Romuniji prihaja v času, ko Nato krepi svoje sile na Poljskem in v baltskih državah po zaostritvi odnosov z Rusijo zaradi vojne na vzhodu Ukrajine in rusku pripojitvi ukrajinskega polotoka Krim leta 2014. Rusija pa na drugi strani krepi vojaško prisotnost na zahodni in južni meji, kamor je poslala tri dodatne divizije.

Protiraketni ščit v Romuniji