Združeni narodi so 20. maj z resolucijo potrdili za svetovni dan čebel. Foto: BoBo
Združeni narodi so 20. maj z resolucijo potrdili za svetovni dan čebel. Foto: BoBo
Čebele
Na dnevu čebel bodo strokovnjaki opozarjali na pomembnost sožitja med človekom in čebelami, ki z opraševanjem bistveno prispevajo k pridelavi hrane. Foto: Reuters
Škropljenje
Intenzivno kmetijstvo in široka uporaba pesticidov odločilno prispevata k ogroženosti čebel. Foto: BoBo
Na slovensko pobudo nastal svetovni dan čebel
20. maj na slovensko pobudo postal svetovni dan čebel

Generalna skupščina ZN-a je v New Yorku soglasno sprejela resolucijo o razglasitvi svetovnega dneva čebel. Na ta dan bodo strokovnjaki in čebelarji opozarjali na pomembnost ohranjanja čebel, na pomen čebel za celotno človeštvo in pozivali h konkretnim dejavnostim za njihovo ohranjanje.

Podatki Organizacije ZN-a za prehrano in kmetijstvo (FAO) kažejo, da imajo čebele in drugi opraševalci neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano. Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane.

Razglasitev svetovnega dneva čebel bo slovenska delegacija na čelu s kmetijskim ministrom Dejanom Židanom proslavila v New Yorku s slovesnim sprejemom v stavbi ZN-a za diplomate držav članic, medije in Slovence v ZDA. Na svetovni dan čebel opozarjajo tudi z razstavo interaktivnega paviljona Čebelji svet, ki je v stavbi ZN-a na ogled do petka.

Maja so čebele najdejavnejše
Glavni pobudnik svetovnega dneva čebel, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, je razglasitev svetovnega dne čebel označil le za prvo etapo več kot triletnega truda. Slovenija je predlagala, da se svetovni dan čebel zaznamuje v maju, ko so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraševanju največja, na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu.

Čebele vse bolj ogrožene
Študije ZN-a in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacije čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšujejo, zaradi česar čebele in drugi opraševalci postajajo čedalje bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških dejavnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje z odpadki. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel in drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe.

Janša začetnik modernega čebelarstva
20. maj (leta 1937) je tudi rojstni dan Antona Janše, ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v svojem času. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, ki ga je cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja na takrat novoustanovljeni šoli za čebelarstvo na Dunaju.

Prvo praznovanje bo v Žirovnici
Razglasitve svetovnega dneva čebel so se razveselili v žirovniški občini, kjer dan čebel vidijo kot priložnost za razvoj turizma. Obnovili so čebelnjak Antona Janše, prihodnje leto bodo zgradili še čebelji park. Prvo praznovanje 20. maja prihodnje leto bo velik logistični izziv za občino, saj pričakujejo od 4.000 do 5.000 ljudi, od tega tudi visoke delegacije. Prireditev bo sestavljena iz slovesne proslave, mednarodne ministrske konference ter svetovnega srečanja na temo, kako pomagati čebelam. Vzporedno s pripravami na prvi svetovni dan čebel nastaja tudi program odličnosti v čebelarstvu, stekle pa so tudi že priprave za ustanovitev slovenske čebelarske akademije.

Na slovensko pobudo nastal svetovni dan čebel
20. maj na slovensko pobudo postal svetovni dan čebel