V Bangladeš se je zateklo okoli 520.000 Rohingov. Foto: Reuters
V Bangladeš se je zateklo okoli 520.000 Rohingov. Foto: Reuters
Jyoti Sanghera
Vodja ZN-ovega urada za človekove pravice za Azijo in Pacifik je mjanmarsko voditeljico Aung San Su Či pozvala k takojšnji ustavitvi nasilja. Foto: Reuters

Vodja urada za področje Azije in Pacifika Jyoti Sanghera je mjanmarsko voditeljico Aung San Su Či pozvala, naj ustavi nasilje. Ob tem je izrazila tudi bojazen, da bi Rohinge ob vrnitvi iz Bangladeša, kamor se jih je večina zatekla ob nedavnem izbruhu nasilja, zaprli. "Ker so bile vasi popolnoma uničene in je onemogočeno vsakršno preživljanje, se bojimo, da bi jih zaprli ali priprli v taboriščih."

V poročilu, ki temelji na 65 pogovorih z Rohingi, ki so v Bangladeš prispeli pretekli mesec, je zapisano, da so se "operacije čiščenja", ki so vključevale tudi umore, mučenje in posilstva otrok, začele še pred napadom rohinških upornikov 25. avgusta.

Visoki komisar ZN-a za človekove pravice Zeid Raad Al Husein, ki je poteze mjanmarske vlade pred kratkim opisal kot "učbeniški primer etničnega čiščenja", je v izjavi dejal, da se zdijo operacije kot "brezobzirno početje za nasilno selitev velike skupine ljudi brez možnosti njihove vrnitve".

Poročilo, ki so ga preiskovalci ZN-a predstavili v Ženevi, še navaja, da kredibilne informacije kažejo, da so mjanmarske varnostne sile namerno uničile lastnino Rohing, a ne le da bi jih pregnale z območja Rakajna, temveč da bi tudi onemogočile vrnitev beguncev na njihove domove. Operacija mjanmarskih oblasti je bila, kot piše v poročilu, dobro organizirana, koordinirana in sistematična, povzročila pa je "ozračje strahu in ustrahovanja".

"Nismo v položaju, ko bi lahko sklenili, ali gre za genocid ali ne, toda to nikakor ne bi smelo zmanjšati resnosti položaja, v katerem so se trenutno znašle Rohinge," je dejal Thomas Hunecke, vodja ZN-ove ekipe, ki je med 14. in 24. septembrom obiskala zatočišča Rohing v Bangladešu.

Mjanmarske oblasti so v torek napovedale prve korake za izboljšanje odnosov med budisti in muslimani po nasilju konec avgusta, po katerem se je v sosednji Bangladeš zateklo okoli 520.000 muslimanov. Pripadniki manjšine Rohinga nimajo mjanmarskega državljanstva, omejujejo pa jim tudi številne druge pravice, od gibanja do osnovnih storitev.