Kurdski borci so šele s pomočjo ameriških zračnih napadov ustavili napredovanje sunitskih skrajnežev. Foto: Reuters
Kurdski borci so šele s pomočjo ameriških zračnih napadov ustavili napredovanje sunitskih skrajnežev. Foto: Reuters
Jezidi
Pripadniki jezidov so trenutno med najbolj ogroženimi iraškimi manjšinami. Foto: Reuters
Jez pri Mosulu
Kurdske sile so po dolgotrajnem boju zavzele največji iraški jez pri Mosulu. Foto: Reuters

V prestolnico iraškega Kurdistana Irbil je že prispelo prvo letalo iz Jordanije, ki je pripeljalo sto ton plastičnih prevlek za zatočišča, kuhinjskega pribora in posod, je v izjavi za javnost sporočila Agencija ZN-a za begunce (UNHCR).

V prihodnjih dneh pričakujejo še tri letala, pomoč pa je na poti tudi iz Turčije, od koder je krenil humanitarni konvoj 175 tovornjakov. V prihodnjih desetih dneh naj bi skupno dostavili več kot 2.400 ton pomoči.

"Gre za obsežno logistično operacijo za pomoč več sto tisoč obupanim ljudem, ki so morali pobegniti v naglici brez ničesar in si zdaj prizadevajo preživeti v težkih razmerah," je povedal visoki komisar ZN-a za begunce Antonio Guterres.

Od začetka ofenzive pripadnikov skrajne skupine Islamska država v juniju je moralo svoje domove zapustiti več sto tisoč ljudi, med njimi številni pripadniki verskih in etničnih skupin, ki so jih skrajneži postavili pred izbiro, ali se bodo spreobrnili v islam ali pa jih čaka usmrtitev.

V Kurdistan se je zateklo več kot 600.000 beguncev in številni so zdaj prisiljeni živeti v nedokončanih zgradbah, parkih in na pločnikih. Ocenjuje se, da je bilo letos v Iraku skupno razseljenih že 1,2 milijona prebivalcev.

Nemška javnost ni naklonjena oboroževanju
Nemčija in Italija sta se pridružili Veliki Britaniji in Franciji pri odločitvi, da bosta z orožjem oskrbeli kurdske sile, ki se bojujejo proti sunitskim skrajnežem. Oboroževanje bo potekalo v dogovoru z oblastmi v Bagdadu.

V Berlinu so bili nekaj časa zadržani do oboroževanja kurdskih borcev in so obljubljali le humanitarno pomoč, vendar je zunanji minister Frank-Walter Steinmeier napovedal, da bodo poleg neprebojnih jopičev in čelad poslali tudi orožje, s čimer želijo pripomoči pri okrepitvi kurdskih sil.

Za ZDA in Rusijo je Nemčija tretji največji izvoznik orožja na svetu, čeprav se zaradi nacistične preteklosti med drugo svetovno vojno izogiba vpletanju v vojaške konflikte na tujem.

Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert je dejal, da dejanja sunitskih skrajnežev nimajo primere, zato v Evropi in Nemčiji ne morejo stati križem rok, poleg tega pa gre tudi za vprašanje varnosti in trpljenje pregnanih Iračanov.

Steinmeier, ki je Irak obiskal v soboto, je dejal, da ima Nemčija moralno obvezo vojaško pomagati v boju proti Islamski državi, a z njim se očitno ne strinjajo njegovi rojaki, saj glede na javnomnenjske ankete dobavi orožja Kurdom nasprotuje 63 odstotkov Nemcev.

Jugoslovansko orožje za Kurde
Italijanski premier Matteo Renzi je med obiskom Iraka v sredo dejal, da bo njegova vlada razmislila o dobavi orožja in streliva za samoobrambo.

Italijanska obrambna ministrica Roberta Pinotti je pojasnila, da bodo za kurdske borce namenili orožje italijanskih oboroženih sil kot tudi orožje sovjetske zveze, ki so ga zasegli med vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih prejšnjega stoletja.