Uredniški izbor
Ob 10. obletnici na Kosovu potekajo številne slovesnosti. Foto: EPA
       Še vedno je veliko neobdelanih polj, veliko stvari uvažajo, pa jih ne bi bilo treba. Recimo pred petimi, šestimi leti v trgovini nisi mogel kupiti njihovega mleka, na voljo je bilo samo tuje, recimo makedonsko in slovensko. Skratka, v kmetijstvu imajo veliko neizkoriščenega potenciala.       
 Rok Zupančič o priložnostih za Kosovo
Kosovo se spopada s številnimi izzivi. Med trdimi orehi, ki jih mora država še streti, so tudi dokončna ureditev meje s Črno goro, sprejetje zakonodaje glede urejanja položaja Srbov na Kosovu in ureditev odnosov z Beogradom. Foto: EPA
Kosovski predsednik Hashim Thaci je kot številni drugi kosovski politiki že leta stalnica na političnem prizorišču. Foto: EPA
Kosovski Albanci so si ob razglasitvi neodvisnosti dali duška. Foto: EPA
       Danes je pravosodje pod hudim pritiskom politike. Zelo malo je sodnikov, ki so pripravljeni zastaviti svoje življenje in življenje svoje družine, da bodo kriminalce ali vojne zločince spravili v zapor. V najboljšem primeru mu bodo avto vrgli v zrak, v najslabšem pa bo nekega dne enostavno izginil.       
 Rok Zupančič o ključnih težavah Kosova
Marti Ahtisaari je pred desetimi leti kot posebni odposlanec Združenih narodov za Kosovo odigral pomembno vlogo pri dogajanju na Kosovu. Foto: EPA
Kosovo
Prizor izpred desetih let: ulice Kosova so po razglasitvi neodvisnosti preplavile albanske in ameriške zastave. Foto: EPA
Država je v preteklih letih imela gospodarsko rast, še vedno pa se spopada z zelo visoko stopnjo brezposelnosti, korupcijo, organiziranim kriminalom in neučinkovitim pravosodjem. Foto: EPA
Priština
V začetku tedna je bil na obisku Kosova slovenski predsednik Borut Pahor, ki je odnose med državama označil za odlične. Foto: EPA
VIDEO
10 let samostojnega Kosova

Dodaj v

10 let neodvisnosti: V primežu revščine in korupcije Kosovo le počasi proti EU-ju

Odnosi med Prištino in Beogradom so boljši, a še vedno napeti
17. februar 2018 ob 07:32
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Od tega dne je Kosovo neodvisno in svobodno," je na današnji dan pred desetimi leti, ko je Kosovo kljub ostremu nasprotovanju Beograda razglasilo neodvisnost, dejal takratni kosovski premier Hashim Thaci.

Deset let pozneje država še vedno ostaja ena najrevnejših v Evropi, njen napredek pa močno hromijo visoka brezposelnost, organizirani kriminal in korupcija, zaradi česar številni, predvsem mladi, odhajajo s trebuhom za kruhom po svetu. "Kljub navedenemu pa je Kosovo deset let pozneje v precej manj negotovem položaju kot leta 2008, ne nazadnje ga je priznalo več kot 110 držav, kar je gotovo številka, ki si je v Prištini takrat niso predstavljali," pravi dober poznavalec razmer na Kosovu dr. Rok Zupančič, podoktorski raziskovalec na Centru za jugovzhodno Evropo na Univerzi v Gradcu in docent na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. V isti sapi pa dodaja, da med temi državami ni vseh stalnih članic Varnostnega sveta, prav tako neodvisnosti Kosova ne priznava pet članic EU-ja.

Kosovske oblasti že vse od razglasitve poudarjajo svojo proevropsko usmeritev, čeprav je dejansko članstvo v Uniji še zelo oddaljen cilj. Oktobra 2015 je Priština podpisala sporazum o stabilizaciji in priključitvi EU-ju, ki odpira možnost za sodelovanje na številnih področjih in s tem krepitev kosovskega gospodarstva in s tem stabilnosti.

Država je v preteklih letih imela gospodarsko rast, še vedno pa se spopada z zelo visoko stopnjo brezposelnosti, korupcijo, organiziranim kriminalom in neučinkovitim pravosodjem.

Kje bi lahko država izkoristila priložnosti za izboljšanje gospodarskih razmer? "Ena od gospodarskih priložnosti, ki bi jo lahko izkoristila država, je rudnik Trepča na severu, za katerega pa ni urejeno lastništvo, in spet smo pri strukturnih težavah, ki onemogočajo napredek," ugotavlja Zupančič. Druga priložnost po sogovornikovem mnenju je izboljšanje kmetijstva. "Še vedno je veliko neobdelanih polj, veliko stvari uvažajo, pa jih ne bi bilo treba. Recimo pred petimi, šestimi leti v trgovini nisi mogel kupiti njihovega mleka, na voljo je bilo samo tuje, recimo makedonsko in slovensko. Skratka, v kmetijstvu imajo veliko neizkoriščenega potenciala."

Kot težavo pri premiku naprej ocenjuje tudi finančno pomoč od diaspore, zaradi katere so številni neaktivni. "Zakaj? Deli kosovske družbe dejansko živijo od teh finančnih injekcij, ki jih pošiljajo sorodniki iz tujine. Če tako dobiš par sto evrov na mesec, potem lahko dejansko na Kosovu živiš kar dobro in nisi motiviran, da bi delal."

Če bi bila korupcija manjša, bi bilo več tudi tujih vlagateljev, po drugi strani pa je dejstvo, da se vlagatelji hitro znajdejo v tem korupcijskem kotlu. "Računajo, da bo ocena posla višja za, recimo, 20 odstotkov, saj bo toliko namenjeno za podkupnino in nekateri vlagatelji to preprosto vračunajo v finančno shemo," pojasnjuje 'spopadanje' s korupcijo v praksi.

Januarja je kosovska vlada predstavništvu EU-ja na Kosovu predstavila program konkretnih ukrepov za strukturne reforme, in sicer na devetih področjih, ki ga namerava uveljaviti do leta 2020, s čimer bi izpolnila ključno zahtevo v procesu približevanja EU-ju. Med trdimi orehi, ki jih mora država še streti, so tudi dokončna ureditev meje s Črno goro, sprejetje zakonodaje glede urejanja položaja Srbov na Kosovu in ureditev odnosov z Beogradom.

Ti so se v preteklih letih izboljšali, čeprav so še vedno napeti. Državi sta leta 2013 ob mediaciji EU-ja sklenili tudi sporazum o normalizaciji odnosov, ki med drugim predvideva, da Beograd priznava, da vlada v Prištini izvaja administrativno oblast na območju Kosova.

"Pred desetimi leti je Beograd vztrajal, da je "Kosovo Srbija," zdaj pa se je retorika Srbov precej spremenila, najbolj zaradi pritiska EU-ja. Recimo Vučić je leta 2008 grmel proti Kosovu, zdaj pa govori o notranjem dialogu v Srbiji, ki da bo morala sprejeti novo kosovsko realnost, in tako naprej. Od dogovora leta 2013 se državi tudi pogovarjata – res da ne neposredno, ampak ob mediaciji EU-ja –, sicer so vzponi in padci v tem procesu, pa vendar je bil narejen premik. Vloga EU-ja pri tem je velika; EU pač izkorišča to, da si tako Kosovo kot Srbija želita v EU, in iz tega črpa moč, da jo upoštevajo," meni sogovornik. Najnovejše napetosti so se pojavile ob januarskem atentatu na Oliverja Ivanovića, opozicijskega politika s severa Kosova, ki je v zadnjih mesecih pred atentatom opozarjal, da se kosovski Srbi dandanes bolj bojijo svojih rojakov Srbov kot pa Albancev. Srbija je po umoru prekinila dialog o normalizaciji odnosov s Kosovom, ki poteka pod okriljem EU-ja, dokler od Prištine ne dobi odgovorov o umoru. Ob tem pa je treba dodati, da številni Srbi na Kosovu menijo, da v ozadju umora niso Albanci, ampak srbska mafija, ki ob tihi podpori oblasti v Beogradu deluje od Novega Sada do Kosovske Mitrovice – in pri tem odlično sodeluje z albansko mafijo.

20082015
BDP na prebivalca1.100 evrov

3.211
evrov

Stopnja brezposelnosti40 %32,9 %

vir: Eurostat/Svetovna banka

Priština vendarle nehala oporekati posebnemu sodišču
Mednarodna skupnost je na Prištino pritiskala tudi glede ustanovitve posebnega sodišča, ki ima sicer sedež v Haagu, njegovo delovanje financira EU, a je del kosovskega pravosodnega sistema. Naloga sodišča je preiskava obtožb na račun pripadnikov nekdanje Osvobodilne vojske Kosova (OVK), povod zanjo pa je bilo tudi odmevno poročilo švicarskega politika Dicka Martyja v Svetu Evrope leta 2011, ki je OVK-ju očital hude vojne zločine nad Srbi in Romi v letih 1998 in 1999, od ugrabitev in množičnih usmrtitev do trgovine z njihovimi organi. Priština se je delovanju sodišča upirala, pred nekaj dnevi pa je le sporočila, da ne bo več nasprotovala sodišču. Visoki predstavniki države, med njimi predsednik Hashim Thaci, premier Ramush Haradinaj in drugi politični voditelji so bili namreč vsi višji člani OVK-ja.

Na vprašanje, koliko ima pri današnjem stanju Kosova vpliv to, da so na oblasti še vedno isti ljudje kot pred desetimi leti, strokovnjak odgovarja večplastno. "To so ljudje, ki imajo zelo močno bazo, ki je zelo lojalna. Gre za ljudi, ki s svojimi poznanstvi obvladujejo določene javne institucije, kamor zaposlujejo svoj kader, tako da je seveda lojalnost pričakovana. Po drugi strani pa je prisotno gibanje Samoopredelitev (Vetevendosje), ki nastopa z drugimi političnimi idejami, kot je združevanje z Albanijo, zaradi česar so marginalizirani od vseh strank na Kosovu in tudi mednarodnih akterjev, četudi so na zadnjih volitvah kot stranka dobili največ glasov – a koalicije niso mogli sestaviti, saj so se uveljavljene stranke združile proti njim in formirale pragmatično koalicijo," pojasnjuje. Ob tem je treba tudi upoštevati, da mladi izobraženi Kosovci bodisi odidejo v tujino bodisi so doma, a se ukvarjajo z dejavnostmi, kjer se izogibajo politiki. Vodijo različne inštitute, gibanja, delajo za mednarodne organizacije, kar jim omogoča soliden zaslužek, hkrati pa niso vpleteni v trdo politiko. "Sploh če si v Prištini, pa da se malo znajdeš, ti dejansko ne gre slabo. Drugače pa je, če si doma v odročnem kraju in nimaš možnosti, da bi prišel v Prištino," dodaja.

Pomembno vlogo pri stabilizaciji države, preprečevanju napetosti in uveljavitvi vladavine prava igra EU-jeva misija EULEX, ki je nasledila ZN-ovo misijo UNMIK. EULEX deluje od aprila 2009, najprej so jo sestavljali policisti, sodniki, cariniki in drugi uradniki, katerih glavna naloga je pomoč kosovskim oblastem pri vzpostavljanju vseh organov oblasti v državi na operativni ravni, na politično-strateški pa je njen cilj prispevati k miru in stabilnosti v državi oz. na Zahodnem Balkanu. Najprej je bilo predvideno, da bo misija trajala dve leti, a so jo pozneje večkrat podaljšali. EULEX je bila prva misija EU-ja, ki je imela izvršno moč, da je lahko preiskovala in sodno obravnavala resne zločine, v zadnjih letih pa novih primerov ne obravnava, temveč izobražuje domače strokovnjake, ki prevzemajo vse zahtevnejše naloge. Raziskave sicer kažejo, da so dandanes z delovanjem misije kosovski Albanci v večini nezadovoljni (drugače pa je bilo v prvih letih delovanja, ko so jo množično podpirali in od nje veliko pričakovali). Srbi pa EULEX-a nikoli niso marali. Tako kosovski Albanci kot kosovski Srbi danes menijo, da bi se morala misija že končati. Po napovedih naj bi se to zgodilo leta 2022, glavni izziv po tem pa bo vzpostavitev neodvisnega pravosodja, meni Zupančič. "Danes je pravosodje pod hudim pritiskom politike. Zelo malo je sodnikov, ki so pripravljeni zastaviti svoje življenje in življenje svoje družine, da bodo kriminalce ali vojne zločince spravili v zapor. V najboljšem primeru mu bodo avto vrgli v zrak, v najslabšem pa bo nekega dne enostavno izginil. Tako kot so izginile številne priče, ki bi morale na sodnih procesih pričati proti nekaterim vodilnim politikom, tudi proti Thaciju in Haradinaju."

Kako je potekal proces do neodvisnosti?
Že stoletne napetosti med kosovskimi Albanci in Srbi so se v 20. stoletju stopnjevale, občasno je izbruhnilo nasilje, razmere pa so se močno zaostrile leta 1989, ko je takratni srbski predsednik Slobodan Milošević s spretnim političnim manevriranjem avtonomni pokrajini omejili pravice. V Prištini so si prizadevali za ponovno avtonomijo, pri čemer pa so bili neuspešni, zato so leta 1991 razglasili neodvisno republiko, na kar je Beograd odgovoril z razpustitvijo kosovske skupščine in tamkajšnjih samoupravnih struktur. Sledilo je sedem let represivnega vladanja Srbije, v času katerega so Albanci na Kosovu ustanovili OVK in leta 1998 začeli množične gverilske napade na srbske cilje. Sledila je brutalna ofenziva vojaških in policijskih sil Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) in marca 1999, po vseh neuspešnih pozivih mednarodne skupnosti Miloševiću k ustavitvi nasilja, je Nato z letali napadel ZRJ. To je bil prvi Natov napad na suvereno evropsko državo v zgodovini zavezništva. V krvavih napadih je umrlo okoli 10.000 ljudi, po podatkih Združenih narodov pa je med marcem 1998 in aprilom 1999 s Kosova pobegnilo 640.000 Albancev. Spopadi so se končali z umikom oboroženih sil ZRJ-ja in z njimi povezanih paravojaških formacij, nadzor na Kosovom pa je prevzela ZN-ova začasna misija na Kosovu UNMIK.

Leta 2005 je Varnostni svet Združenih narodov upošteval priporočilo posebnega odposlanca ZN-a na Kosovu Marttija Ahtisaarija in podprl začetek pogajanj o končnem statusu Kosova, ki so se potem začela februarja 2006 in bila zelo zahtevna. Ahtisaari je v predlogu ureditve statusa Kosova, ki ga je predstavil v začetku 2007, skušal najti kompromis med Srbijo, ki je vztrajala pri avtonomiji pokrajine v okviru Srbije, in kosovskimi Albanci, ki so zahtevali popolno neodvisnost. Beograd je njegovemu predlogu o nadzorovani samostojnosti ostro nasprotoval. Osnutek resolucije Združenih narodov, ki je temeljil na Ahtisaarijevem predlogu, po večtedenskih pogajanjih ni bil sprejet, nalogo poiskati rešitev, ki bi bila sprejemljiva za Beograd in Prištino, pa je prevzela trojka, ki so jo sestavljali predstavnik EU-ja Wolfgang Ischinger, predstavnik ZDA Frank G. Wisner in predstavnik Rusije Aleksander Bočan-Harčenko. Rok za sklenitev dogovora je bil 10. december 2007, a tudi to prizadevanje za sklenitev dogovora ni bilo uspešno. Trojka je v poročilu zapisala, da so pogajanja propadla, ker nobena stran ni bila pripravljena popustiti glede neodvisnosti Kosova.

Kaj se je zgodilo 17. februarja 2008?
Za deklaracijo o neodvisnosti je v kosovski skupščini glasovalo 109 poslancev, proti ni bil nihče, 11 poslancev manjšin, med njimi tudi srbski, pa se zasedanja ni udeležilo. Odziv Beograda je bil pričakovan: takratni srbski premier Vojislav Koštunica je obsodil kosovsko neodvisnost in Kosovo označil za lažno državo. "Dokler obstaja srbski narod, bo Kosovo srbsko". Medtem ko so na Kosovu in Albaniji ulice preplavili presrečni prebivalci, je bilo v Srbiji bolj napeto: protestniki so v Beogradu pred ameriškim veleposlaništvom nosili srbske zastave in panoje z napisi: "Kosovo je Srbija", "Kosova ne damo" in "Reši Srbijo in ubij se, Koštunica", napadli pa so tudi več poslopij, med drugim tudi slovensko veleposlaništvo, pri čemer so razbili njegovo pročelje in nekaj oken. V središču Novega Sada, kjer stoji nakupovalno središče, ki je v lasti slovenskega trgovca Mercator, je izbruhnil spopad med policisti in okoli 500 protestniki.

Srbsko nasprotovanje razglasitvi neodvisnosti je podprla tudi njena zaveznica Rusija, ki je še isti dan sklicala tudi posvet v Varnostnem svetu, a se je končal brez soglasja o razmerah na Kosovu in v Srbiji. Sedem držav članic ZN-a, Belgija, Francija, Italija, Velika Britanija, Hrvaška, Nemčija in ZDA, je sprejelo skupno izjavo, da je usoda Kosova z razglasitvijo neodvisnosti zapečatena in da morata varnost na Kosovu zagotoviti Evropska unija in Nato. Da bi preprečili morebiten izbruh nasilja, je bilo na Kosovu v pripravljenosti okoli 17.000 vojakov Kforja, med njimi tudi 160 Slovencev.

Prvi so 18. februarja Kosovo priznali ZDA, Velika Britanija, Turčija, Francija, Senegal, Kostarika, Albanija in Afganistan. Slovensko priznanje je sledilo 6. marca. Srbija je kot povračilen ukrep začasno izgnala veleposlanike več držav, ki so Kosovo priznale. Do danes je Kosovo priznalo 115 držav (od 193 držav članic Združenih narodov), Surinam je lani oktobra priznanje umaknil, zapleti pa so bili tudi s priznanjem Gvineje Bisau, a je potem obveljalo. Pet držav članic EU-ja, Španija, Slovaška, Ciper, Grčija in Romunija, države še vedno ni priznalo.

Ksenja Tratnik
Prijavi napako
Komentarji
crtomirjansa
# 17.02.2018 ob 08:01
No ja neodvisnost, ki je polovica svetovnega prebivalstva se ni priznala. So pa zanimive te politicne igre, kako se razlicno gleda na situacije pri odcepitve Kosova, Katalonije, Krima, Palestine... kakor Ameriki pase tako bo tudi bilo, vse ostalo je larifari.
Meje same po sebi so pa itk fikcija...
mpslo
# 17.02.2018 ob 08:11
Le počasi do EU... upam da ne v mojem času.
webman
# 17.02.2018 ob 08:08
Če je Kosovo država, ki jo je priznala EU, bi morala to možnost dobiti Katalonija. No, slednja verjetno veliko prej kot prva.
mali_piscek
# 17.02.2018 ob 08:26
Kosovo ne more biti v EU.

Ko je Slovenija vstopila v EU, sem razmišljal kako se moramo čimprej integrirati, postati evropski in pozabiti našo balkansko preteklost. Nekateri (na primer Pahor) pa še sedaj razmišljajo o tem, kako bi v EU pritegnili čim več Balkana in EU počasi degradirali v tej smeri.
bob
# 17.02.2018 ob 08:15
En narod z dvema državama in tremi nogometnimi reprezentancami. Kakšen privilegij, ko poznamo veliko narodov brez drez države ali pa jim jo ne priznajo.
KdoJeDarthVader
# 17.02.2018 ob 08:47
Kosovo ni država in nikoli ne bo država, največ kar bo iz tega nastalo je provinca. Provinca v rokah Amerike, ki jo obvladuje CIA za svoje potrebe in interese. Ko ne bo več interesov bodo tudi Američani pozabili provinco v kateri je glavni posel trgovanje z drogo, orožjem, čoveškimi organi, belim blagom in ostalim kriminalom. V EU birokrati to dobro vedo, ampak ker so skorumpirani so modro tiho, nekateri pa celo posredno koristijo te kriminalne dejavnosti.
presenečen
# 17.02.2018 ob 08:14
Za Kosovo mnogi pravijo tole, samo ne vem če bi jim verjel:

"Dežela mercedezev kjer se dobro živi od podpore EU, prihodkov izseljencev in izvoza opiatov, ki se jih opere preko slaščičarn in zelenjadarstva.."
KdoJeDarthVader
# 17.02.2018 ob 08:49
Fajonka se močno zavzema za Kosovo za kar je tudi dobro plačana...
Jon Sneg
# 17.02.2018 ob 08:53
Mnogi Kosovarji so sami razočarani nad svojo državo. Moj dober kolega iz vojske, ki živi tam mi pripoveduje, kako to dejansko ni neka organizirana država. Korupcija, utajevanje davkov, mafijska posla,..., sami trenutni politiki na oblasti se ne trudijo preveč, da bi se približevali EU inštitucijam, ker bi tako zmanjkalo manevrskega prostora za njihove "biznise".
Krimsky
# 17.02.2018 ob 08:30
'Neodvisni' lahko postanete le ...
~
... če to služi mogotcem.

Če vašo 'neodvisnost' lahko s pridom izkoristijo, ... če bi pa neodvisnost služila ljudstvu, ki bi lahko celo uvedlo kakšne antimogotčevske ukrepe, pa pozabite. Ni predvideno kaj takega ...
gyore92
# 17.02.2018 ob 08:08
Cez kakih 20-30 let nebo vec evrope kakrsna je danes, v to sem preprican.
Deep_G
# 17.02.2018 ob 08:59
Ma kakšen EU! Ne sanjajte!
anban
# 17.02.2018 ob 09:49
Načrt velike Albanije...upam, da Slovani ne bomo dopustili tega!
Petar Karamazov
# 17.02.2018 ob 09:19
Kosovo ne more biti država iz večih razlogov: ni pravne podlage (avtonomna pokrajina po mednarodnem pravu ne more postati država), ni sposobno financirati lastnega delovanja, ni nobene zgodovinske zasnove (tam so prej živeli večinoma pravoslavni slovani, dokaz so samostani). Njihovi sladoledni štanti in kebabi so v rokah klanov, ki preko njih perejo denar.
Rugess Nome
# 17.02.2018 ob 11:14
zmrazi me, če pomislim da nekateri bi jih radi videli v evropi
politik kritik
# 17.02.2018 ob 08:14
Kosovarjev in Američanov skupaj je 400 milijonov.
cairns
# 17.02.2018 ob 10:13
10 let neodvisnosti: V primežu revščine in korupcije Kosovo le počasi proti EU-ju

Tako kot večina stvari na MMMMC RTV SLO je tudi ta naslov popolnoma napačen.

Pravi naslov bi bil:

DESET LET ODVISNOSTI.

Odvisni od tuje pomoči, odvisni od prisotnosti mirovnih sil, odvisni od vsega.
glasilo
# 17.02.2018 ob 09:03
Kosovo v EU?! Še naslednjih 100 let NE! Prav tako ne Turki...
Zoro27
# 17.02.2018 ob 10:36
Leglo kriminala in ekonomskih migrantov, ki skozi zadnja vrata lezejo v Evropo.
Ko bomo dojeli težavo, bo krepko prepozno. Za Kosovo se že ve, za Makedonijo je tudi že počasi vsem jasno, ostali pa še pride(m)jo na vrsto.
LjudjeSoOvce
# 17.02.2018 ob 09:15
Haha. 10 let neodvisnosti. Dobra šala. :)
kapljač
# 17.02.2018 ob 09:02
Vedno kadar se je na Balkanu ustanovila nova država , se je ta za nekaj posameznikov. Samo v času Tita se je država ustanovila za vse državljane. Torej če ima Kosovo svojo državo, naj sami poskrbijo zase .
FancyBoy
# 17.02.2018 ob 12:26
Visit Kosovo...your car is already here.
kapljač
# 17.02.2018 ob 09:02
Kosovu še nikoli ni šlo tako dobro, kot v času Tita.
Korošec
# 17.02.2018 ob 11:50
Če sprejemejo Kosovo v EU je isto kot bi sprejeli nek Mehiški mamilarski kartel.
Enakost za vse
# 17.02.2018 ob 10:56
Kosovo vstopa v EU za glavnega dobavitelja nedovoljenih substanc, človeških organov in "črnega" orožja, ampak to zadnje pa samo za islamiste. In ko pride še Turčija v EU, bo v EU glavna religija islam, imami bodo ugotovili, da je Vatikan izhodiščna točka pohoda v nebo, cerkev Sv. Petra bo spremenjena v mošejo Hagia Otomania, vse ostale objekte nevernikov bojo pa porušili oz. spremenili v vojaške postojanke z molilnicami. In Turkom seveda ZDA, Saudska bArabija in zblojeni evropski politiki prikimavajo, kljub dejstvu iz tega zapisa https://www.rt.com/news/419070-undercover-israeli-journalist-germany/, Ker pa so v EU prihajali tako tudi taki, ki niso novinarji, ampak resnični teroristi je že v Sloveniji Cerarjeva vlada gostila oziroma jih je prevažala preko Slovenije. In tistim, ki brezpogojno navijajo za mošejo v Ljubljani in Mariboru v vednost, kako so mošeje gnezda radikalizma, njihovi radikalisti (razni shamiji), ki pa so se že »v gnezdili« pa zaradi znanja obeh jezikov »pomagajo« domorodcem pri sprejemu »beguncev«, v resnici pa se z znanjem jezika in poznavanjem mentaliete izkažejo za trojanske konje.
maja kibira
# 17.02.2018 ob 09:38
Dokler bo drzavi vladala mafija ji ni pomoci..Slovenija je ziv primer tega..kdor koli pride na oblast samo krade..za ljudi jim je pa malo mar. Vazno da imajo sami polne zepe
crtomirjansa
# 17.02.2018 ob 14:03
#profi za sport
Ti si itk Alnanec, yako da ne vidim smisla razpravljati s tabo
zeuss-zeng
# 17.02.2018 ob 10:47
Odvisni od tuje pomoči, odvisni od prisotnosti mirovnih sil, odvisni od vsega.
----------------
Po ulicah in šolah , ki se imenujejo po Clintonovih pričakujem da se bo Kosovo kmalu preimenovalo v državo Clintonstan . Po nelkaterih informacijah naj bi si že urejal rezidenco na podarjenem zemljišču ...
zeuss-zeng
# 17.02.2018 ob 10:42
10 let neodvisnosti: V primežu revščine in korupcije Kosovo le počasi proti EU-ju
---------
kakšne neodvisnost ? Kdaj pa so organizirali referendum ?
mb128
# 17.02.2018 ob 10:11
Totalno nefunkcionalen teritorij, ki se imenuje celo država, ki je de facto protektorat Zda s katerim so Zda hotele pridobiti nadzor nad komunikacijo, ki nikakor ne bi smela biti pod nadzorom Srbije!
1984
# 17.02.2018 ob 10:03
Kosovo Na poti v EU ; teh se očitno ne bomo nikoli rešili.
Bog daj da ostanejo večno v svoji bajni državi ne pa da silijo v EU in izvažajo korupcijo in kriminal v okoliške dežele ( posebej priljubljena jim je že tako skorumpirana SLO) .
noxy
# 17.02.2018 ob 09:54
Super da imajo svojo državo, naj le tam ostanejo, ne pa da še eni čez mejo ilegalno plazijo in prosijo za azil.
somebody_87
# 17.02.2018 ob 12:48
Albanci so Iliri. Poglej na karto, od Albanije pa vse do Slovenije je obsegalo njihovo ozemlje pred prihodom slovanov.

Albanci so Iliri? Pa v katerem svetu ti živiš? Današnji Albanci, niso i nikoli ne bodo potomci Ilirov. Mislim, da že po izgledu vidiš da z Iliri imajo veze kolikor z Eskimi.
Sicer pa genetika tudi to dokazuje. Y-dna haloskupina I2a je značilna za Ilire, ki je najbolj dominiantna v BiH (predvsem v Hercegovini), nato na Hrvaškem šele nato v Srbiji. Značilnosti I2a tako imenovane ilirske haloskupine, so predvsem v višini (potomci ilirov spadajo med najviše narode povprečna velikost je 183 cm). Današnji Albanci so potomci turških plemen združeni v en narod. Genetika to tudi jasno dokazuje, tako ne klamfaj neumnosti,
Hilarij71
# 17.02.2018 ob 09:23
Tudi država Burundi pravkar umaknila priznanje kvazidržave "*Kosovo."
politik kritik
# 17.02.2018 ob 08:41
Na balkanu se je kritična napaka zgodila že pred več kot 800 leti. Natančneje leta 1204, ko so severnjaki (Angleži, Nemci, Francozi, itd.) odkrokali na četrti križarski pohod v Jeruzalem.

Do njega niso nikoli prišli, saj se jim hodit ni dalo. So se pa hoteli od Adrijanskega morja naprej peljati do Jeruzalema z ladjo. Mornarico so takrat imeli zgolj Benečani, ki pa so v zameno za prevoz zahtevali, da križarji še prej uničijo Konstantinopel, glavno mesto njihovih največjih tekmecev, Vzhodnega Rimskega cesarstva.

Križarji so v mesto vdrli in ga izropali, ter se nato vrnili domov. Konstantinopel in Vzhodno Rimsko cesarstvo si od takrat zaradi tega dogodka ni nikoli več opomogel in so nato posledično tudi leta 1453 zgubili proti Turkom, ki so zasedli mesto. Niti jim pri obrambi ni pomagal nihče izmed severnjakom, ki so bili dva stoletja in pol prej krivi za poslabšanje njihove situacije.

Kakorkoli je kasnejša zgodba znana. Turki se nato z lahkoto razširijo po balkanu navzgor vse do Slovenije in se izživljajajo nad balkanskim prebivalstvom, ter jih posiljujejo vse do začetka 20. stoletja, ko se jim ljudje iz balkana uprejo in jih preženejo.

Nato na področje stopi Avstroogrska, ki zasede Bosno. Srbi vsi prestrašeni in izžeti od večstoletne Turške okupacije v vojaškemu škornju Avstrije ne vidijo nič drugačnega okuptorja kot so bili Turki. Zgodi se atentat na Ferdinanda, svet pa stopi v 1. svetovno vojno. 2. svetovna vojna je nato posledica 1. svetovne vojne ker zaradi katastrofalnih gospodarskih razmer v Nemčiji, ki so posledica previsokih odškodnin in reparacij pride na oblast Hitler, ki obubožanemu prebivalstvu ponudi roko, svojo popularnost pa širi tudi z aneksacijami držav. To seveda ni šlo v neskončnost.

Posledica druge svetovne je nato hladna vojna, balkan pa pade pod vzhodni socialistični blok, kjer se z diktaturo umetno drži skupaj v preteklosti močno skregane in versko drugačne narode. Leta 91 blok razpade, začnejo se zadnje balkanske vojne itd.

Skratka če takrat križarji nebi uničili Konstantinopla, ali pa, če bi Evropa odšla pomagat pri branjenju Konstantinopla v bitiki proti Turkom, leta 1453, bi bilo danes na balkanu vse popolnoma drugače.
KdoJeDarthVader
# 17.02.2018 ob 11:58
Ne fantazirajte. To je ameriška politika sforsirala zaradi lastnih interesov. Kosovo ni država in nikoli ne bo država, največ kar bo iz tega nastalo je provinca. Provinca v rokah Amerike, ki jo obvladuje CIA za svoje potrebe in interese. Ko ne bo več interesov bodo tudi Američani pozabili provinco v kateri je glavni posel trgovanje z drogo, orožjem, človeškimi organi, belim blagom in ostalim kriminalom. V EU birokrati to dobro vedo, ampak ker so skorumpirani so modro tiho, nekateri pa celo posredno koristijo te kriminalne dejavnosti.
Vse kar lahko EU dobi so produkti kriminalnih dejavnosti in pa nove kosovske doktorje.
Spiridon
# 17.02.2018 ob 11:23
MOJA REŠITEV: Po obsodbi terorističnih napadov OVK in njihovih vodij, bi klani štirih Šiptarskih družin, ki izvajajo teror in strahovlado nad svojim narodom, razpadli. Mednarodna skupnost bi morala preklicati priznanje Kosova kot neodvisne države ter preseliti vse nanovo preseljene Albance nazaj v Albanijo, dijasporo pa popisati in jim dati na voljo ENO od državljanstev. Kosovo in Metohija bi postalo samostojna administrativna in politična provinca v sklopu Srbske konfederacije. To bi odprlo pot Srbije in Albanije v EU...Vse to, seveda, pod nadzorom varnostnega sveta ZN.
vl4do
# 17.02.2018 ob 11:44
Desetletje odvisnosti in zmeraj slabse jim je tam.
KdoJeDarthVader
# 17.02.2018 ob 10:54
V Bruslju se na veliko lobira za Kosovo, lobisti zmečejo precej denarja vsako leto v žepe EU poslancev, Ta isti lobisti so financirani iz mafijskega denarja in so v rokah mafije, ki si želi da Kosovo postane del EU in si s tem zagotovi lažje širjenje in opravljanje kriminalnih dejavnosti z orožjem, drogo, človeškimi organi, belim blagom na ozemlju EU.
a.orhidejca
# 17.02.2018 ob 10:24
skorumpirana država do tal.
vladarsvemira
# 17.02.2018 ob 09:15
Kosovski Albanci, tako kot piše v tekstu in to je to nič drugega. Kosovo je Srbija. Počasi zgodovina ni 10 ni 100 let in ni 500 let kolikor so Srbi trpeli Turke. Čas bo pokazal svoje.
peglezn
# 17.02.2018 ob 16:12
Najslabša slovenska zunanjepolitična odločitev.

Celo slabša kot Dimsijevo odkritje iraškega orožja in podpis podpore napada na Irak.
el CARTEL
# 17.02.2018 ob 13:16
V Prištini so si prizadevali za ponovno avtonomijo, pri čemer pa so bili neuspešni, zato so leta 1991 razglasili neodvisno republiko, na kar je Beograd odgovoril z razpustitvijo kosovske skupščine in tamkajšnjih samoupravnih struktur. Sledilo je sedem let represivnega vladanja Srbije, v času katerega so Albanci na Kosovu ustanovili OVK in leta 1998 začeli množične gverilske napade na srbske cilje

milošević je torej naredil točno to, kar je naredil Rajoy v kataloniji,
torej varoval teritorialno integriteto.

sedaj, ali je Rajoy isti "fašist" kot milošević,
ali pa se nad ktalonci vrši španska represija?

na srečo katalonci niso ustanovili teroristično organizacijo, kot albanci UČK (z veliko podporo zahodnih obveščevalnih služb; Haradinaja so v švici urili recimo nemški obveščevalci).
cairns
# 17.02.2018 ob 13:07
zeuss-zeng
za mene , ki sem ateist se torej ne bo nič spremenilo .....

Zate in zame največ. Ne bo več ateistov, vsaj ne odkritih. Kdor ne bo vernik bo skrajšan za glavo. Zaradi tega se je že sedaj potrebno boriti proti islamizaciji Evrope in preostalega sveta.
Jon Sneg
# 17.02.2018 ob 12:58
Kako suverena država je Kosovo se lahko vsak sam prepriča na svoje oči. Evidentno vihra v vseh mestih in vaseh ter ob poteh več albanskih in ameriških zastav, kot pa kosovskih.
Robiland
# 17.02.2018 ob 11:57
Amerika ni vecna. Ko nastopi njen konec, bo konec tudi s Kosovom.
Antipater
# 17.02.2018 ob 10:18
Neodvisnost nasilno odvzete srbske pokrajine Kosovo in Metohija je farsa.
Še vedno je de Iure del Srbije po srbski ustavi in resoluciji ZN1244. Srbija čaka ugoden zgodovinski trenutek, da vzpostavi svojo oblast.
Dejanski gospodarji v pokrajini so nato pakt in albanska mafija, prebivalstvo pa je na slabšem kot prej. Izseljevanje je pustilo posledice, saj je pokrajina demografsko opustošena.
SamoRes
# 17.02.2018 ob 09:44
Če pogledamo smo na območju Juge obsojeni na večno hlapčevstvo in na upravljanje iz Bruslja, kriminal in korupcijo. Za krinko demokracije popoln razpad.
Po smrti Tita namreč ni vidiku voditelja, ki bi te države zopet postavil na noge.
Poglejte samo slovenske politike, to so navadni uradnički, nikakršnega intelektualnega potenciala, brez voditeljske karizme, brez hrbtenice, ne znajo narediti reda, so v primežu domače in tuje kapitalistične mafije, popolna moralna revščina.
Hopi
# 17.02.2018 ob 17:01
POGLED Z ONE STRANI SVETA:

Pozlačeni kip Bill Clinton krasi glavni trg v Prištini, glavnega mesta
Kosova. V bližini je butik "Hillary", kjer se prodaja ženska moda.
Eno albansko mesto je celo leta 2016 postavilo doprsni kip Hillary
Clinton [guglaj: She’s not president yet! Hillary Clinton gets
monument in Albania (VIDEO)], ki je predvidevalo, da je to njej
predstoječe predsedovanje. George W. Bush ima tudi kip v Albaniji,
potem ko je leta 2007 obiskal in se zavezal, da bo podprl politiko
Clintona za albansko vzročno zvezo. Veliko otrok po pokrajini se
imenuje Klinton, Tonibler ali Madeleine.

Zakaj?
Ker so marca 1999 ameriški predsednik Bill Clinton, britanski premier
Tony Blair in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright vodili
vojno Nata proti tistemu, kar je bilo tedaj Jugoslavija. Nato je deloval
v imenu "osvobodilne vojske Kosova", etnične albanske teroristične
skupine, ki se je borila za ločitev Kosova od Srbije. Čeprav naj bi vojna
trajala več kot nekaj dni, je 78 dni kasneje Nato okupiral Kosovo pod
pokroviteljstvom mirovnih sil ZN.

ZDA so hitro zgradile veliko vojaško oporišče na jugovzhodu Kosova.
V procesu izdelave oporišča je izravnala dva hriba. Oporišče Camp
Bondsteel zaseda 955 hektarjev (3,86 kvadratnih kilometrov) zemlje
in lahko sprejme do 7.000 vojakov.

Nedavni fotografski esej v Guardianu je opisal Kosovo kot
"51. državo" ZDA, ki ponazarja predanost kosovskih Albancev
Washingtonu. Na eni od fotografij sta zvezde in pasovi plakatov nad
plakati, ki praznujejo ubite upornike OVK in "Veliko Albanijo",
140-letno sanje, ki bi vključevale današnjo Albanijo, Kosovo, še en
del Srbije, pa tudi dele Grčije, Črne gore in Makedonije.
Teroristična OVK je bila nato tudi dokončno obdolžena zločinov nad
Srbi in prodaji njih telesnih organov.

Ameriški veleposlanik Greg Delawie in njegov kolega iz Združenega
kraljestva so šli tako daleč, da so sedeli v parlamentarni dvorani in
se prepričali, da so "neodvisni" in suvereni Kosovci storili, kar so
jim ukazali.

Vse to in še več je ruski odposlanec Vasilij Nebenzya v OZN povedal
na zasedanju Sveta za varnost 8. februarja. V nasprotju s predlogom
Združenih narodov o ukinitvi misije ZN v pokrajini je Nebenzya dejal,
da je desetletno brezobzirno podjetje "neodvisnosti Kosova" prineslo
"obžalovanja vredne rezultate", od napadov na Srbe, ki so se
poskušali vrniti v svoje domove, do VELIKEGA števila radikaliziranih
Albancev, ki so se pridružili islamski državi (IS, prej ISIS / ISIL).
Nebenzya je tudi navedel, prejšnjega meseca, ubitega pomembnega
kosovskega Srba.

RT: 16. februar, 2018
guglaj:
Kosovo: A decade of dependence
prevajanje:
Kosovo: desetletje odvisnosti
dimitri7
# 17.02.2018 ob 13:07
Zastava bosne in kosova je skoraj identicna
Modra, rumena in EU zvezdice! ISTA! Pripravljeno za EU....
Zakaj se bosanci in kosovarji ne bunijo?
ker itak uporabljajo svoje albanske,turske,arabske....itd
A.lbanci so najvecji rasisti kar sem jih videl...
Kazalo