Uredniški izbor
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 40 glasov Ocenite to novico!
false
Slovenija bi morala posvojiti slogan: Bio + lokalno = idealno! Foto: Pixabay
       Vemo, kdo tu stoji v ozadju. Po 20, 30 letih zgodbe o GSO v ZDA in širše v svetu vidimo rezultate: lačnih je na svetu še več, drugje so ljudje predebeli, pojavljajo se presežki in zavržki hrane itd. Ta koncept kmetijstva ni rešil čisto nobenega temeljnega vprašanja v prehranskem sistemu.       
 O genetsko spremenjenih organizmih
false
Zlivanje ekološkega mleka v cisterne z 'navadnim' mlekom je že 20 let trajajoča anomalija, je opozorila Martina Bavec. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       Ekološko živilo je od tri- do petkrat manj obremenjeno z ostanki pesticidov, vsebuje za 40 odstotkov manj težkih kovin, na primer kadmija. Na drugi strani ima takšno živilo v povprečju od 38 do 60 odstotkov več antioksidantov, torej bioaktivnih komponent, ki so v hrani, ki ni pridelana s pomočjo agrokemije na hiter način. Antioksidanti so pomembni za nevtralizacijo prostih radikalov v naših celicah. Povezava med kakovostjo in lastnostmi ekološke hrane in zdravjem ljudi je dokazana.       
 O razliki med biohrano in 'navadno' hrano
Paradižnik
V Sloveniji smo izjemno naklonjeni lastnemu vrtnarjenju, po kriznem letu 2008 pa je še dodatno pridobilo popularnost. Foto: Reuters
       Glavna težava je, da ni tržne povezanosti ekoloških proizvajalcev, ki si ne morejo privoščiti nakupa dražjega semena, plačati certifikacijskega organa, potem pa pridelkov prodati po konvencionalni odkupni ceni, kot je primer z mlekom. To je od kmetov nemogoče pričakovati in tako jim ostane zgolj neposredna prodaja. V Sloveniji je medtem ogromno organizacij, kot so zadruge in razne kooperative, ki se profesionalno ukvarjajo s trženjem in organiziranjem, a sektorja ekološko kmetijstvo sploh še niso prepoznale in ga še vedno obravnavajo kot obrobni nišni sektor.       
 Zakaj je na policah trgovin tako malo slovenskih ekoizdelkov?
false
Ministrstvo za kmetijstvo in KGZS sta pripravila posvet o ekološkem kmetovanju v okviru programa razvoja podeželja do leta 2020. Posvetu so sledile delavnice za ekološke kmetovalce, na katerih so dali poudarek predvsem promociji ekohrane ter povezovanju in skupnem nastopu na trgu. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Kokoši
Trenutno imamo za ekološko kmetovanje specializirane zgolj tri kmetijske svetovalce. Foto: BoBo

Dodaj v

"Slovensko ekološko mleko zlijejo v preostalo mleko in izgubi se sledljivost"

Na posvetu o ekološkem kmetovanju
17. maj 2017 ob 17:52
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

"Večina evropskih kmetij dobiva pol svojega prihodka v subvencijah, zato da je hrana tako poceni, kot je," je poudarila Martina Bavec, ki vidi za Slovenijo v ekološkem kmetovanju veliko priložnost.

Redna profesorica na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru Martina Bavec je v pogovoru za MMC ob robu posveta o ekološkem kmetovanju, ki sta ga pripravili ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano ter Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), poudarila preprost francoski slogan, kjer ekološko kmetijstvo naravnost 'cveti', ki bi ga bilo vredno posnemati, in sicer BIO + lokalno = idealno!. Državni program razvoja podeželja do leta 2020 je v tem pogledu podhranjen oz. premalo ambiciozen, je dodala.

Prepričana je namreč, da je po lokalno ekološko pridelani hrani več kot dovolj povpraševanja, a nekega pametnega skupnega nastopa slovenskih proizvajalcev na trgu ni. Gre za nekakšno že 20 let trajajočo sistemsko anomalijo, je še opozorila in ob tem navedla primer ekološko pridelanega mleka, ki ga odkupujejo po 'navadni' ceni ter zlivajo v cisterne skupaj s preostalim 'navadnim' mlekom, namesto da bi ga tržili posebej.

Več preberite v intervjuju spodaj.


Mogoče bi se za začetek dotaknila dvomov med ljudmi, in sicer ali je bio- in ekohrana res kaj boljša od tiste "navadne"?
To je ena izmed razširjenih zablod oziroma stereotipov, ki je prisoten pri marsikom. Treba je poudariti, da je ekološko kmetijstvo edini način kmetijske pridelave, ki je zelo natančno definiran in reguliran z enotno evropsko zakonodajo, ki ekološkim kmetom predpisuje številne omejitve. V ozadju poteka nadzor v obliki kontrole certifikacijskih organov, ki jih nadzira nacionalni kontrolni organ, tega pa Bruselj. Tako da je višja kakovost ekoloških kmetijskih izdelkov nadzirana na kar treh ravneh, rezultati številnih raziskav pa to potrjujejo.

Ekološko živilo je od tri- do petkrat manj obremenjeno z ostanki pesticidov, vsebuje za 40 odstotkov manj težkih kovin, na primer kadmija. Na drugi strani ima takšno živilo v povprečju od 38 do 60 odstotkov več antioksidantov, torej bioaktivnih komponent, ki so v hrani, ki ni pridelana s pomočjo agrokemije na hiter način. Antioksidanti so pomembni za nevtralizacijo prostih radikalov v naših celicah. Povezava med kakovostjo in lastnostmi ekološke hrane in zdravjem ljudi je dokazana.

Ekoparadižnik z lastnega vrta ali pa balkona - v primeru vse popularnejšega urbanega vrtnarjenja - je vedno boljši kot tisti iz trgovine …
To je ta najosnovnejša in očitna razlika, ki nastane deloma tudi zaradi svežine in kratke transportne poti ter seveda zaradi načina pridelave. V Sloveniji smo izjemno naklonjeni lastnemu vrtnarjenju, po kriznem letu 2008 pa je še pridobilo popularnost. Prav bi bilo, da bi vsi, ki imajo kakršno koli lastno pridelavo, upoštevali pravila ekološkega kmetovanja, tudi tisti, ki se ukvarjajo z "urbanim" vrtičkarstvom.

Na drugi strani se vedno bolj pojavlja intenzivno kmetijstvo s hidroponsko vzgojo, kar je daleč od pravil ekološkega kmetijstva. Takšen pridelek ima povsem drugačne notranje lastnosti, saj je rastlina, ki je zrasla v vodnem mediju zgolj z dodanim raztopljenim gnojilom na mikroravni bistveno osiromašena.

Je po vašem mnenju nadzor nad kakovostjo uvožene ekohrane z drugih koncev sveta zadovoljiv?
Evropska unija ima mehanizme za nadzor - bodisi morajo biti tuji pridelovalci potrjeni od evropskih certifikacijskih organov bodisi gre zadeva po protokolu priznavanja ekvivalence ekološkega kmetovanja v posamični državi. Švica na primer ni članica EU-ja, a lahko vsi njeni ekološki izdelki pridejo na naš trg brez omejitev, ker ima na določenih področjih Švica še ostrejšo zakonodajo kot EU. Kakšna druga država, na primer Kanada ali ZDA, pa ima lahko odstopanja od evropskih standardov in za takšne primere je treba presoditi ekvivalenco ekološkega kmetovanja. Še veliko več dvomov se pojavlja pri uvozu iz Kitajske itd.

Sama nisem preveč naklonjena mednarodni trgovini z ekoizdelki, namreč, bistvo ekološke pridelave hrane mora biti pridelati večino vsaj osnovnih kmetijskih pridelkov, kot so krompir, mleko, meso, jajca, zelenjava, sadje itd. lokalno. Tudi pri nas v Sloveniji bi morali, kot so to naredili v Franciji, kjer ekološko kmetijstvo cveti, združiti slogan: Bio + lokalno = idealno!. Lokalno pridelana hrana pomeni delovna mesta v regiji in razvoj podeželja.

Na drugi strani pa je res, da obstaja cela vrsta sadežev in zelenjave, ki pri nas ne uspevajo, zato ne vidim razloga, da ne bi uvozili ekoloških banan, citrusov, kave, kakava itd. Bazične ekološke pridelke pa bi morali pridelati sami. Navedem lahko primer ekološko pridelanega mleka, ki ga še danes po 20 letih ne odkupijo ločeno in iz njega ne naredijo prepoznavnih domačih ekoloških proizvodov na trgu.

Kam gre torej slovensko ekološko mleko?
Večina mleka in mlečnih proizvodov, ki jih ta hip pri nas popijemo, prihaja iz uvoza, predvsem iz Avstrije. Slovensko ekološko mleko pa večinoma zlijejo v preostalo slovensko mleko in tako se izgubi sledljivost, naša država pa se hkrati zelo trudi slovenskemu mleku omogočiti izvozne trge, tudi na Kitajsko. Obstaja ena sama mlekarna, Krepko, ki ločeno odkupuje slovensko ekološko mleko. Ta sistemska anomalija se vleče že 20 let.

Tudi drugih slovenskih ekoloških pridelkov na policah trgovin ni veliko, zakaj?
Glavna težava je, da ni tržne povezanosti ekoloških proizvajalcev, ki si ne morejo privoščiti nakupa dražjega semena, plačati certifikacijskega organa, potem pa pridelkov prodati po konvencionalni odkupni ceni, kot je primer z mlekom. To je od kmetov nemogoče pričakovati in tako jim ostane zgolj neposredna prodaja. V Sloveniji je medtem ogromno organizacij, kot so zadruge in razne kooperative, ki se profesionalno ukvarjajo s trženjem in organiziranjem, a sektorja ekološko kmetijstvo sploh še niso prepoznale in ga še vedno obravnavajo kot obrobni nišni sektor. Ekološka živila so medtem v razvitih evropskih državah, sploh na zahodu, trend že zadnjih 30 let.

Druga anomalija pa je, da imamo trenutno za ekološko kmetovanje specializirane zgolj tri kmetijske svetovalce, ki svetujejo kar okoli 3.500 kmetijam. Strategija razvoja slovenskega podeželja do 2020 je z 12 odstotki površin in pet tisoč ekoloških kmetij prav tako zastavljena preveč neambiciozno. Naš cilj je v odstotkih površin za pol manjši od avstrijske trenutne realizacije, zato se ni treba čuditi, zakaj je toliko avstrijskih ekoloških pridelkov v slovenskih trgovinah, ki so prav tako avstrijske, kot sta Hofer in Spar.

Lahko ekološko kmetijstvo postane slovenska tržna niša za prihodnost?
Absolutno! Slovenija ima 85 odstotkov zemljišč z omejevalnimi dejavniki, 17 odstotkov ozemlja pokrivajo vodovarstvena območja in 37 odstotkov je varstvenih območij v okviru evropskega projekta Natura 2000. Povprečna velikost kmetije pa je zgolj 6,8 hektarja. Kako naj bomo konkurenčni v primerjavi z madžarsko ravnico? Ali pa ravnicami v ZDA in njihovo hrano, ki bi z uveljavitvijo trgovinskega sporazuma TTIP prišla na naš trg, upam, da podpisa ne bo, ker bi to bil pokop za majhne evropske kmetije.

Ekološka pridelava je edina alternativa, saj ekološka živila prinašajo višjo dodano vrednost, z njimi pa bi lahko zadostili naraščajočim evropskim in svetovnim potrebam po takšnih živilih. Če ne moremo prodati doma, je do Münchna na Bavarskem v Nemčiji zgolj šest ur vožnje. Tam je 'grozljiv' trg za ekološke proizvode in Bavarska ima namen do leta 2020 podvojiti površine, namenjene ekološkemu kmetijstvu.

Preusmeritev v ekološko kmetijstvo sicer na majhni kmetiji sama po sebi ne bo uspešna. Treba je spremeniti tudi koncept trženja, od prodaje prek velikih sistemov k neposredni prodaji, potem usmeritev k predelavi pridelkov v končne izdelke. Če ti zraste pšenica, jo zmelješ v moko, spečeš kruh in vložiš več ur dela. Morda uvedeš še kakšno drugo dopolnilno dejavnost in v tem smislu se da na tej majhni povprečni ekološki slovenski kmetiji nekaj iztržiti.

Je ekološko pridelana samooskrba s hrano sploh mogoča?
Če pogledamo vso hrano na svetu, ki je pridelana brez agrokemije, je to večina hrane za prehrano prebivalstva sveta. Na malih kmetijah za lastno oskrbo je pridelane kar 80 odstotkov svetovne hrane, na industrijske velike kmetijske obrate po podatkih tako odpade 20 odstotkov proizvodnje. Tu gre za eno izmed velikih nerazumevanj, od kod pride večina svetovne hrane in kakšna je. Vse, kar si sami doma pridelamo - bodisi na terasi, balkonu ali vrtu - je prav tako prispevek k samooskrbi.

Nekatere študije so pokazale, da bi se, če bi se podsaharska Afrika preusmerila na ekološko kmetijstvo, za 2,13-krat povečala razpoložljiva količina hrane. Če pa bi to storil zahodni svet, na strokoven način z uporabo vseh znanstvenih spoznanj, bi se pridelava hrane tu res zmanjšala za od pet do 20 odstotkov, a razviti svet ima tako ali tako viške hrane, ki jih poceni izvaža v tujino.

Kaj pa gensko spremenjeni organizmi t. i. GSO?
Vemo, kdo tu stoji v ozadju. Po 20, 30 letih zgodbe o GSO v ZDA in širše v svetu vidimo rezultate: lačnih je na svetu še več, drugje so ljudje predebeli, pojavljajo se presežki in zavržki hrane itd. Ta koncept kmetijstva ni rešil čisto nobenega temeljnega vprašanja v prehranskem sistemu.

Bi rekli, da je država naklonjena ekološkemu kmetijstvu?
V določenih segmentih da, drugod pa s svojimi ukrepi deluje celo zaviralno.

Gorazd Kosmač
Prijavi napako
Komentarji
samburin
# 17.05.2017 ob 18:30
17 odstotkov ozemlja pokrivajo vodovarstvena območja, ki pa ne smejo biti kmetijska ampak so namenjena raznim lakirnicam in kemičnim tovarnam.
Kmetijski minister načrtno uničuje in zavira razvoj ekološkega kmetijstva.
firtoh
# 17.05.2017 ob 19:22
Dokler bo folk kupoval sire,ki niso videli mleka,jogurte z rokom trajanja pol leta?!,skuto po manj kot 2 evra za pol kg....bo pač tako kot je.
pepar
# 17.05.2017 ob 21:39
Dajte no,spet nakladanje in obtoževanje kmetov kako pokvarjeni so.
Poglejte samo primer znaka IZBRANA KAKOVOST,s katerim se ponašajo nekateri domači prehrambeni artikli.
Stvar so spisali na kmetijskem ministrstvu,kmetje so pristopili in se obvezali,da se bodo držali določenih pravil,od tega nimajo nič,za razliko od predelovalcev hrane,ki sedaj veselo lepijo ta znak na svoje proizvode in na plečih prevaranih kmetov veselo služijo.
Minister Židan se pa dela neumnega.
Vsaj upam da se le dela.
windmaster
# 17.05.2017 ob 19:43
Dokler do ljudje na minimalcih in ni kupne moči, lahko eko kmetje le sanjamo o kaki resni prodaji. Včasih so šle kmetije v eko program zaradi velikih subvencij, danes so le te mizerno nizke in pridelek nikakor ne more biti z enako ceno kot konvencionalni.
QUENDI
# 17.05.2017 ob 19:23
....v Deželi sežigalnic....lakirnic.....divjih deponij.......kjer vsak svinja vodovje, zrak in zemljo brez posledic..... je skoraj nemogoča ekološka pridelava......mogoče je najbolj primerno Kostelsko.......kmetijska politika in kmečka združenja sploh ne razumejo pomena organsko-biološko-ekološko.......vidijo le višjo ceno......osveščenost kmetov je nizka. tako kot tudi mnogih posameznikov......še najcenejšega pristopa - spustiti živali na pašo - redko uporabljajo......

alcatraz....mogoče celo uporablja potratni biodizel.......
Domoljub
# 17.05.2017 ob 19:36
Spar ni avstrijski, ampak nizozemski.
aaa
# 18.05.2017 ob 08:04
Prepričan sem, da bi vsi Slovenci še kako radi kupovali 100% ekološko hrano, če bi si jo finančno lahko privoščili.

In ker si tega ne morejo privoščit, si privoščijo kekse, pudinge, čips, kikiriki, burek, hamburger, kebab, pice.... Dragi moj, ekološka hrana je malo cenejša od svinjarije, ki jo Slovenci konzumirajo. Ponudi nekomu ki se masti z burekom, ekološko jabolko. Po tvoje bo rade volje zamenjal, a ne?
josh k.
# 17.05.2017 ob 21:31
Mother's milk je zakon. Album od RHCP namreč. Ostala mleka pa...kakor koli komu paše.
vranek
# 18.05.2017 ob 02:29
Sussudio- nic ne sanjamo ampak mleko in druge mlecne in tudi kmrtijdke produkte že večkot leto izvažamo na Kitajsko. Tudi nevednost ni ovira za vas, ki lastni drzavi pripisujete vse najslabse.
Svoje nespisobnosti, nesamozavesti, ozkosti in depresije ne pripidujte vsem in csemu v SLO. Dram te bodi. Ti ne sanjas, ti pkjuvas strup!
miro303
# 17.05.2017 ob 21:37
Prepričan sem, da bi vsi Slovenci še kako radi kupovali 100% ekološko hrano, če bi si jo finančno lahko privoščili. Zavedanje o vplivu umetno vzgojene hrane na zdravje je v Sloveniji zelo visoko.
Drug problem pa je zaupanje potrošnikov v resničnost, da je hrana na policah res ekološko pridelana.
Vsak teden v Trst pripelje prekooceanka (ogromna ladja) za transport sadja in zelenjave, ki natovori po celem svetu pridelano sadje in zelenjavo na najbolj poceni način (Tuširanje z pesticidi in gnojenje z umetnimi gnojili). Potem pa to sadje in zelenjavo dobimo v trgovine z oznakami "bio". Ne verjamem nadzornim organom, raznim certifikatom, ...! Ekološko je samo tisto, kar si doma sam pridelam.
kalamaris
# 17.05.2017 ob 20:07
Mleko ubija :)

Imaš še kakšen vic na zalogi?
yoda
# 17.05.2017 ob 19:52
Inšpektor za ekološko certifikacijo mi je dejal, da v Sloveniji ni moč kupiti konvencionalnega jogurta brez GSO. Spodaj kopiram citat z zps
Mesa, mleka, jajc, rib in drugih živil živalskega izvora, živali pa so bile krmljene z gensko spremenjeno krmo, ni treba posebej označiti. Prav tako tudi ne fermentiranih izdelkov iz gensko spremenjenih mikroorganizmov (npr. jogurti, siri ali salame). Vir
alcatraz
# 17.05.2017 ob 19:05
17 odstotkov ozemlja pokrivajo vodovarstvena območja, ki pa ne smejo biti kmetijska ampak so namenjena raznim lakirnicam in kemičnim tovarnam.

TO.
Kot da zasvinjana celjska kotlina ni dovolj!
Skippy
# 18.05.2017 ob 01:37
....v Deželi sežigalnic....lakirnic.....divjih deponij.......kjer vsak svinja vodovje, zrak in zemljo brez posledic..... je skoraj nemogoča ekološka pridelava......

Pa kje ti živiš? Greš kdaj iz te države? Nikjer ni tako malo dimnikov in se tako malo kadi kot ravno v Sloveniji. V Sloveniji ste vso industrijo že uničili. A naj živimo od trave?

Ker smo uničili vso industrijo zaradi eko fanatikov, gredo mimo nas vse novice o novih in novih zadolževanjih in si tako zatiskamo oči pred problemom, ki smo ga ustvarili.
tureavanture
# 17.05.2017 ob 20:34
mleko kot mleko, kaj zdaj
Sussudio
# 17.05.2017 ob 20:04
Lepo vas prosim. Kako naj bomo izvažali mleko na Kitajsko če pa nismo sposobni ga izvažat niti sosedom?

Ekološko mleko se zliva v preostalo mleko? Nekaj je očitno hudo narobe pri trženju slovenskega mleka ker ga očitno malo kdo hoče. In ob tem sanjamo Kitajsko?
grafikon
# 17.05.2017 ob 18:28
Bo terba naše kmete poučiti kaj je "eko" ker toliko gnoja kot oni polijejo na eno njivo 100m2, tud slučajno ni eko. Tudi če je to vse domače pridelano. GMO ali GSO je itak ameriško skrapucalo, to tukaj ne bo letelo v enaki meri kot v ZDA. Če pa kdo misli da je hrana ali sadje iz vrta eko, upam da je ta vrt potem hermetično zaprt, ker glede na to kaj je vse v zraku bo težko eko. Ljudje nihče še ni živel večno, tukaj pa iščemo neke recepte večne mladosti. Miganje, eko hrana, eko voda, bio sandali, natura 2000 na vsakem vogalu itd. Po drugi strani pa še danes lahko vidimo po gozdovih drevje ki kar leži izpred nekaj let ko je bil žled. To je tudi eko ane? Škoda energije za butalce. Hipsterji po mestih so pa itak izgubljeni v galaksiji. Njim lahko prodaš drek na palici, dokler piše gor "eco" ali "bio".
fuckwad
# 18.05.2017 ob 10:00
mleko ubija....kazein,plus tega-smo edina vrsta,ki pije mleko druge vrste...kar je bizarno
Pa pij mleko "iste vrste", če se ti to ne zdi bizarno.
No angel
# 17.05.2017 ob 23:40
Če bo šlo tako naprej nam itak ne bo treba več jesti. Nas bodo kmetje prostovoljno zadušili s svojimi izpusti v zrak. Na našem koncu niti ne pridelujejo hrane, so same farme za mleko. V mesto se gre pa na svež zrak in malo miru, ker zraven teh packonov bodo na deželi zdržali samo še gluhi in tisti brez voha. Država pa takim packonom daje denar, namesto ekološkim kmetijam. Pa tako radi promovirajo Slovenijo kot zeleno deželo. Zeleno je vsaj 2x na mesec vse polito z gnojnico, niti rož več ni. Samo v razmislek...
Robiland
# 18.05.2017 ob 07:39
Tudibsam kupujem le KREPKO izdelke, kvaliteta je dalec najboljsa od ostalih mlecbih izdelkov, kefirjev.

Vrticek posadit obvezno. Kadmij in tezke kovine mi ne disijo.
foxhunt
# 17.05.2017 ob 23:16
Zidan bi rad bil vse, samo kmetijski minister ne.
@twwwter
# 17.05.2017 ob 22:41
"Lahko ekološko kmetijstvo postane slovenska tržna niša za prihodnost?"

Zelo retorično vprašanje, ker naša vlada ne ve niti, kaj je to sledljivost, oziroma vsaj, kaj naj bi s tem. Poleg tega je prioriteta pobetoniranje cele stotine hektrajev za potrebe megalakirnice. Ekološko kmetijstvo je pi tem zgolj moteči faktor, tako kot ekoteroristi, ki pobirajo prve nagrade za upor proti multinacionalkam.

Tako bo še zanimivo izvedeti, na primer, kakšna je bila sledljivost za nevarnimi odpadnimi snovmi, ki so zgorele na Vrhniki. Prepričan sem, da vsi, ki sedaj avtoritativno trdijo, da večjega onesnaženja ni bilo, niso videli nobenega sledljivostnega dokumenta o nobeni od prisotnih snovi. Še bolj verjetno pa je, da bo namignjeno, da takih vprašanj ne zastavljajo niiti stroka niti novinarji, češ, bolje da sploh ne pogledamo podrobno, kaj nam se je zgodilo, ker to lahko prinaša same nevšečnosti.
firtoh
# 17.05.2017 ob 22:24
Z mlekom je fajn zalivat baziliko,ker rabi veliko kalcija
trdoleska
# 29.05.2017 ob 15:41
miro303

Ne govoriti, da ni denarja. Najprej je pomemben avto, telefon... hrana pa na 10 mestu ali še dlje nazaj.
mali_piscek
# 20.05.2017 ob 08:00
Smejte se, talajte minuse, vendar so vse zgoraj opisane težave ena izmed posledic prenaseljenosti planeta.

Kdor bere novice in razmišlja, vidi, da kopičenje mnogih problemov izvira iz prenaseljenosti.

Prihaja kolaps homo sapiensa zaradi pomanjkanja virov in onesnaženosti.
objektiv98
# 19.05.2017 ob 07:24
mleko ubija....kazein,plus tega-smo edina vrsta,ki pije mleko druge vrste...kar je bizarno
Pa pij mleko "iste vrste", če se ti to ne zdi bizarno.
A tebe ni mama dojila. Bizarno
alcatraz
# 17.05.2017 ob 19:05
Prav rad bi pa videl najprej podatek koliko nafte skuri "ekološki kmet z certifikatom" na hektar!

to tudi mene zanima...
Srečni Luka
# 17.05.2017 ob 18:40
Trenutno imamo za ekološko kmetovanje specializirane zgolj tri kmetijske svetovalce.
Vaše svetovalnice so dejansko zgolj izpolnjevanje pogojev za subvencije, tisti, ki pa res tako pridelujemo hrano, se pa moramo znajti sami.
Kmetovanje ni raketna znanost, pač pa trud in pravočasnost določenega dela.

Prav rad bi pa videl najprej podatek koliko nafte skuri "ekološki kmet z certifikatom" na hektar!
Mare_4
# 10.07.2017 ob 15:04
@nonparel
odraslega človeka mleka in mlečnih izdelkov sploh ne potrebuje. So mu prej v škodo kot v korist.

Vprašaj to 100-letnike na Kavkazu, ki pri svojih letih jašejo konje, petič poročeni in konstantno na kefirju.
trdoleska
# 29.05.2017 ob 15:39
Nehajte subvencionirati neekološko kmetijstvo, pa bo trg sam naredil svoje.
objektiv98
# 19.05.2017 ob 07:31
Mleko najpogosteje pomeni hranljivo tekočino, ki nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev. Preden lahko novorojenci uživajo tudi druge vrste hrane, je zanje mleko edina hrana.
Mleko imamo lahko za najpopolnejšo naravno hrano, ki vsebuje sestavine, ki jih novorojenec potrebuje za rast. Mleko imamo lahko za najpopolnejšo naravno hrano, ki vsebuje sestavine, ki jih novorojenec potrebuje za rast. Wiki
oleander
# 19.05.2017 ob 00:05
Slovensko ekološko mleko pa večinoma zlijejo v preostalo slovensko mleko in tako se izgubi sledljivost, naša država pa se hkrati zelo trudi slovenskemu mleku omogočiti izvozne trge, tudi na Kitajsko. Obstaja ena sama mlekarna, Krepko, ki ločeno odkupuje slovensko ekološko mleko. Ta sistemska anomalija se vleče že 20 let.

Kako je to mogoče?
Dr. Kumrovec
# 18.05.2017 ob 12:28
Država bi morala skupaj s stroko oblikovati zmagovalno strategijo na tem področju, potem pa naj si vsi zavihajo rokave in naj se čimprej sprostijo sredstva za uspešno vodene projekte.
HOR
# 18.05.2017 ob 02:08
Intenzivno kmetijstvo z GSO na čelu je problematično vendar klišejska trditev, da je lačnih na svetu še več ne drži saj je predvsem izraženo v % znaten upad lačnih na svetu, kljub veliki rasti prebivalstva na področjih, ki jih lakota najbolj ogroža LINK ali copy-paste v iskalnik
www.worldhunger.org/2015-world-hunger-and-poverty-facts-and-statistics/#progress
tocco
# 17.05.2017 ob 21:50
Yoda te je nategnil da se ga kupiti sploh tisti, ki so zavezani k shemi brez gso lol.
alcatraz
# 17.05.2017 ob 19:04
ja bravo.
nikoli
# 18.05.2017 ob 07:18
Tako imenovano "ekološko" kmetijstvo je razsipavanje z resursi in bi ga bilo treba prepovedati z zakonom.
kotzi
# 18.05.2017 ob 07:11
me zanima ali boste se kupovali apirin...ker zdaj je najvecji ponudnik GSO semen postal Bayer...torej..Monsanto je oz bo njegov...Torej Nemci..kdo bi si mislil..da bodo evropejci postali tako pozrtni..a niso americani taksni
foxhunt
# 17.05.2017 ob 23:19
Prav rad bi pa videl najprej podatek koliko nafte skuri "ekološki kmet z certifikatom" na hektar!

Prav rad bi se videl podatek koliko nafte skuri BIO Plinarna na hektar!
tocco
# 17.05.2017 ob 19:31
Saj biodizel ce si ga doma sam pridelas kot stranski produkt predelave pridelkov pokrije potrebo, ki jo nameni stroj za opravilo na polju to so na veliko nemci v času druge svetovne vojne delali pa tudi avstrijci v času hladne vojne, če bi prišlo gospodarske krize, da bi lahko svoje stroje dalje furali. Pa poraba stroja za obdelavo znaša nekje 7-8 litrov na hektar govorim za okrog 68kw mašino. To sem mislil pripravo tal za setev tu sd itak najvec porabi vse ostalo je drobiš, pa poraba je zopet odvisna od tega katero rastlinsko vrsto pridelujes in etc,...
KLIPAN
# 17.05.2017 ob 23:27
Kupujem samo sezonsko zelenjavo in sadje na tržnici direkt od kmetov.
Problem rešen.
Sadje iz Južne Amerike in ostale strupene proizvode pa si vtaknite nekam.
Skippy
# 18.05.2017 ob 01:38
Sadje iz Južne Amerike in ostale strupene proizvode pa si vtaknite nekam.

Torej zate socializem ni dober, za one tam doli pa mora biti?
nonparel
# 17.05.2017 ob 21:20
Telo odraslega človeka mleka in mlečnih izdelkov sploh ne potrebuje. So mu prej v škodo kot v korist.
apatija
# 17.05.2017 ob 19:53
mleko ubija....kazein,plus tega-smo edina vrsta,ki pije mleko druge vrste...kar je bizarno
Kazalo