Mariborsko univerzo so kot primer dobre prakse izpostavili tudi na OECD-ju in na Svetovni banki. Foto: Univerza v Mariboru
Mariborsko univerzo so kot primer dobre prakse izpostavili tudi na OECD-ju in na Svetovni banki. Foto: Univerza v Mariboru
Karin Stana Kleinschek
Stana Kleinschekova je zadovoljna z rezultati projekta Demola. Foto: Univerza v Mariboru

Prednost Demole je tudi njena izjemno mednarodna narava, saj se lahko študenti prijavljajo tudi na projekte, ki jih tuja podjetja razpišejo v drugih državah in obratno. Poleg tega je to mreža vseh podjetij, ki so vanjo vključena, sodeluje pa nekaj res velikih gospodarskih imen, kot je recimo švedski Ericsson.

Hidria
Pomoč pri iskanju rešitev je prek Demole med drugim iskala tudi Hidria. Foto: BoBo
Študenti so za svoje rešitve lahko tudi plačani. Foto: BoBo

Projekt Demola že dve leti povezuje interdisciplinarne ekipe inovativnih slovenskih študentov in dijakov s podjetji, ki pri njih iščejo rešitve za svoje konkretne tehnološke izzive. Študenti s tem dobijo realen vpogled v svet gospodarstva in pridobijo neprecenljive izkušnje, znanje, morda pa tudi službo ali celo svojo podjetniško pot. Več nam je o projektu povedala prorektorica na Univerzi v Mariboru (UM) Karin Stana Kleinschek.


Projekt ste k nam uvozili iz Finske. Kdo je bil pobudnik in zakaj ste se sploh odločili zanj?
Na UM-ju smo Demolo hitro prepoznali kot model, ki je povsem skladen s konceptom RAZ:UMa in smo ga tako v letu 2013 v Mariboru pripeljali v okviru projekta SEE Technology. To je evropski projekt, v katerem je sodelovalo več evropskih univerz, med njimi univerze iz Gradca, Budimpešte, Bologne, Zagreba …

In v okviru tega projekta je bila glavna naloga mrežiti znanja različnih univerz in pripraviti neko skupno platformo za prenos tehnologij v regionalna okolja.

Na UM-ju je bil koordinator tega projekta profesor Dejan Korošak in znotraj tega projekta smo nato prišli do tehnološkega parka budimpeške univerze, ki je takrat že bila članica mreže Demola. Takrat nas je navdušil ta koncept prenosa potreb gospodarstva študentom oz. povezovanja univerzitetne srenje z gospodarstvom.

Tudi mi smo se odločili, da se pridružimo projektu, ki ga je sicer začela finska univerza iz Tamper. Univerza v Mariboru je tako le eden izmed členov te evropske mreže. Smo jo pa pripeljali v Slovenijo in smo se zelo trudili, da bi se vanjo vključila tudi Univerza v Ljubljani, kar pa se je lani zgodilo. Smo tudi v končnih pogajanjih še z Univerzo na Primorskem in Univerzo v Novi Gorici.

Na tekmovanju britanskega podjetja QS Quacquarelli Symonds, ki ocenjuje univerze in jih razvršča na lestvico QS World University Rankings, ste tudi prejeli nagrado za svoj projekt. Lahko malce opišete, kako je tekmovanje potekalo in kaj v bistvu pomeni ta nagrada za univerzo? Je prepoznana tudi širše?
Tekmovanje je zasnovala organizacija QS Quacquarelli Symonds v sodelovanju z Wharton School SEI Center University of Pennsylvania, svečana razglasitev zmagovalcev za leto 2014 pa je potekala 9. decembra 2014 v Filadelfiji v ZDA. Žirija 25 mednarodnih strokovnjakov za področje visokega šolstva je izbrala zmagovalce v 21 kategorij, izmed 427 sodelujočih univerz in podjetij iz 43 različnih držav. Nagrada Reimagine Education je sicer v svetu znana tudi kot "oskarji" za inovacije v visokem šolstvu in zanjo se potegujejo tudi najprestižnejše univerze na svetu.

Žirijo je prepričalo to, da so nagrado podelili nam, da smo v projekt vključili tudi dijake. Sodelujemo namreč z vsemi štirimi letniki II. gimnazije Maribor. Ti delajo bodisi v svojih skupinah bodisi so pomešani s študenti. Vsaka skupina je namreč sestavljena iz štirih študentov oz. dijakov, ki delajo pri enem projektu, pri tem pa jim pomagajo tudi t. i. "facilitatorji" (v angleščini je to oseba, ki skupini pomaga razumeti njihove cilje in jim pomaga te cilje tudi doseči, op. a.).

Ti skrbijo za to, da so projektne skupine najprej sploh pravilno sestavljene, saj so zasnovane multidisciplinarno. Poleg tega jih učijo, kako narediti predstavitev projekta, kako pripraviti poslovni načrt, kako izdelek prodati ... Hkrati pa skupine dobijo tudi mentorja tako na univerzi kot v podjetju, ki nato delata z njimi.

Ta prestižna nagrada nam je zato jasna potrditev, da smo na UM-ju leta 2012 pravilno začrtali strategijo znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti.

Koliko je ta projekt povezovanja gospodarstva in študentov prek reševanja podjetniških težav že obrodil konkretnih sadov? Je bil kakšen izmed njih tak, na katerega ste bili še posebej ponosni?
Slovenski gospodarski partnerji (sodelovali smo že s Hidrio, Lekom, Elektrom Maribor, Energetiko, Swaty Cometom, NKBM-jem, Halcomom, Marandom) so od študentov, ki so delali pri razvojnih projektih Demole, do zdaj odkupili devet licenc za njihove projekte, pet študentov pa se bo tudi zaposlilo v podjetjih, ki so v teh projektih sodelovala. Ena izmed skupin študentov, ki so sodelovali pri Demoli, se je po koncu projekta odločila tudi za samostojno podjetniško pot.

Projekti so bili zelo raznoliki. En tak konkreten projekt je bil prezračevalni sistem, ki so ga študentje razvili za Hidrio. Izdelali so tudi npr. ščitnike za daljnovode, kjer so sodelovali z Elektrom Maribor. Za Lek so izdelali konceptualni sistem za sortiranje učinkovin med procesom izdelovanja zdravil. Veliko je bilo tudi mobilnih aplikacij za spremljanje recimo fizioloških funkcij uporabnikov, ali pa za uporabo zemljevidov ipd.

Prednost Demole je tudi njena izjemno mednarodna narava, saj se lahko študenti prijavljajo tudi na projekte, ki jih tuja podjetja razpišejo v drugih državah in obratno. Poleg tega je to mreža vseh podjetij, ki so vanjo vključena, sodeluje pa nekaj res velikih gospodarskih imen, kot je recimo švedski Ericsson.

Glede na to, da so podjetja nekaj licenčnin že odkupila, so s sodelovanjem očitno zadovoljni tudi oni, zanimanje pa se kaže tudi skozi to, da prijavljajo čedalje več projektov.

Se vam mogoče zdi, da podjetja na ta način pridejo tudi zgolj do poceni razvoja izdelkov in storitev? Podjetja v Sloveniji načeloma vlaganju v raziskave in razvoj niso toliko naklonjena in zagotovo je ceneje odkupiti licenčnino, kot vzdrževati stalni razvojni oddelek?
Po mojem mnenju ne, saj je intelektualna lastnina v lasti študentov. Za univerzo in njene študente se mi zdi, da je to izjemna priložnost, saj lahko študentje zelo hitro pridejo v stik s konkretno uporabo znanj v industriji in tako pridobivajo nova znanja.

Imate kakšne podatke o tem, za koliko so podjetja posamezne licence odkupila?
To pa je poslovna skrivnost. Vse je odvisno od tega, kako se študenti s podjetji izpogajajo.

Omenili ste, da se projekt zdaj širi že na vse slovenske univerze. Menite, da ima dolgotrajno prihodnost, kakšni so nanj odzivi drugih univerz?
Demola poteka že drugo leto, četrto sezono. Vsi sodelujoči - univerze, podjetja in študenti - smo prepričani, da ima sam projekt uspešno in dolgotrajno prihodnost, saj je osnova za vzpostavljanje kreativnega okolja za mlade in vključevanje študentov v raziskovalni in inovacijski proces. Tako kot UM so tudi druge slovenske univerze navdušene nad projektom. Ne nazadnje, uspeh projekta Demola so prepoznali tudi v Svetovni banki in OECD-ju, ki sta ga lani priporočili kot globalni primer dobre prakse za oblikovalce inovacijskih programov.

Kaj pa študenti in študentke, kako so oni sprejeli ta izziv? Kakšno je zanimanje med pedagogi UM-ja za sodelovanje?
Bili smo pozitivno presenečeni nad tako velikim odzivom študentov, kar kaže na velik inovacijski potencial slovenskih študentov. Toliko bolj zato, ker v Sloveniji obstaja veliko različnih iniciativ za povezovanje študentov z gospodarstvom. Prepričani smo, da je eden izmed pomembnih razlogov zato ta, da so ravno študenti lastniki rezultatov rešitev, kar nas diferencira od preostalih podobnih iniciativ. V tej sezoni se je npr. za sodelovanje pri projektih prijavilo že 90 študentov in dijakov.

Vse več zanimanja pa je tudi med mladimi pedagogi, zlasti med asistenti, docenti in izrednimi profesorji. Trenutno je to zanje sicer le dodatno delo, vendar se trudimo, da bi se jim štelo tudi v habilitacijskih postopkih, ker imajo s temi projekti vseeno kar nekaj dela. Tako da zanimanje počasi raste, saj delamo neposredno s podjetji pri konkretnih težavah.

Zanimanje raste tudi na ljubljanski univerzi, a vseeno je potrebno nekaj časa, da se okolje na tak način dela navadi.

Prednost Demole je tudi njena izjemno mednarodna narava, saj se lahko študenti prijavljajo tudi na projekte, ki jih tuja podjetja razpišejo v drugih državah in obratno. Poleg tega je to mreža vseh podjetij, ki so vanjo vključena, sodeluje pa nekaj res velikih gospodarskih imen, kot je recimo švedski Ericsson.