Uspešna Slovenija

Poudarki

  • S študenti s Harvarda na Jezerih postavljata gorski bivak
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 49 glasov Ocenite to novico!
Arena Borisov
Nogometni stadion Arena Borisov v Belorusiji ima 13.000 sedežev in dodatnih 3.000 kvadratnih metrov javnih površin, ki se razprostirajo v štirih nadstropjih zaobljene srebrne ovojnice objekta. Foto: Ofis
       Nogometaši, ki igrajo v Ljudskem vrtu, so nama povedali, da tam igrajo z užitkom, saj ima stadion zaradi oblike arene zelo dobro akustiko. Tudi če je malo gledalcev, je na stadionu občutek polnosti.       
 Špela Videčnik
Nogometni stadion FC Bate v Borisovu
Stadion je po standardu UEFE ocenjen s štirimi zvezdicami, kar je najvišja mogoča ocena. Foto: Tomaž Gregorič
Tehnični podatki stadiona Arena Borisov:
 
Lokacija: Borisov, Belorusija
Leto nastanka: 2014
Vrsta investicije: Javno-zasebna
Površina: javna: 3.628, pisarne: 480 m2, druge storitve 2.000
Število sedežev: 13.000, VIP: 620, novinarji: 100
Število parkirnih mest: 800
Projektanta: Rok Oman, Špela Videčnik
Projektna skupina: Janez Martinčič, Rok Gerbec, Andrej Gregorič, Konstantine Bogoslavsky, Janja Del Linz, Katja Aljaz, Ana Kosi, Ieva Cicenaite, Grzegorz Ostrowski, Filip Knapczyk, Sergio Silva Santos
Sodelovanje: Lorna Jackson, Patrycja Majewska, Rita Dolmany, Dusan Chobor,
Darko Ivanovski, Alex Manecan, Catalina Severin, Michele Albonetti
Beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku (tretji z leve) ni bilo jasno, zakaj ima stadion "ves ta ovoj, če potrebujemo le sedeže". Foto: Ofis
       V zadnjem času, žal, 70 odstotkov posla opravimo v tujini, 30 pa v Sloveniji.       
 Špela Videčnik
Gorski bivak Jezera II
Novi Bivak II na Jezerih je del projekta, ki sta ga Špela in Rok izvedla s študenti na univerzi Harvard. Gorski bivak naj bi bil postavljen že letos poleti. Foto: Ofis
       V vsaki fazi je bila možnost, da projekt propade.       
 Rok Oman
Rok Oman in Špela Videčnik
Špela Videčnik in Rok Oman sta prejela več domačih in mednarodnih arhitekturnih nagrad ter priznanja, med njimi: platinast (2012) in zlati svinčnik (2013), Plečnikovo nagrado za arhitekturo (2013) in več nominacij za evropsko nagrado Mies van der Rohe za sodobno arhitekturo. Foto: Tomaž Gregorič
V biroju Ofis je zaposlenih šest arhitektov, po potrebi 12, trenutno v njem delata dva študenta. Biro se vsako leto prijavi na kar 200 različnih natečajev doma in v tujini.
Stanovanjski kompleks na Mesarski ulici v Ljubljani, Ofis
Stanovanjski kompleks na Mesarski ulici v Ljubljani, Ofis. Foto: Tomaž Gregorič
Študentska stanovanja v Parizu, Ofis
Študentska stanovanja v Parizu, Ofis. Foto: Tomaž Gregorič

Dodaj v

"Nogometni klub Bate Borisov je hotel kopijo Ljudskega vrta"

28. april 2015 ob 06:11
Ljubljana - MMC RTV SLO

Tako pravita arhitekta Špela Videčnik in Rok Oman (Ofis), katerih nogometni stadion v beloruskem Borisovu velja za enega najboljših na svetu leta 2014.

Pred leti, ko so beloruski nogometaši na mariborskem stadionu Ljudski vrt odigrali tekmo, so bili nad njim tako navdušeni, "da smo nekega dne dobili malo nespodobno povabilo, v smislu, da bi oni postavili repliko", z rahlim nasmeškom na obrazu razlaga arhitekt Rok Oman, ko sedimo v pisarni arhitekturnega biroja Ofis arhitekti (Ofis) v skoraj najvišjem nadstropju stare meščanske zgradbe na Tavčarjevi ulici v Ljubljani, s pogledom na nekdanjo kavarno Evropa in ulični vrvež Slovenske ceste. "Odgovorili smo jim, da nas to ne zanima in da si tako dober klub, kot je Bate Borisov, zasluži edinstveni objekt," doda prepričljivo Špela Videčnik.

Sedmi najboljši stadion na svetu 2014
In so ga dobili. Nogometni stadion Arena Borisov je investicija, vredna 55,8 milijona dolarjev. Ima 13.000 sedežev in kar 3.000 kvadratnih metrov javnih površin, ki se razprostirajo v štirih nadstropjih zaobljene srebrne ovojnice objekta. Stadion je po standardu UEFE ocenjen s štirimi zvezdicami, kar je najvišja mogoča ocena. To pomeni, da izpolnjuje vse pogoje, tudi luksuzno ponudbo za VIP-goste in zahteve medijev. Glede na glasovanje uporabnikov spletne strani StadiumDB.com, v katerem je glasovalo kar 96.772 posameznikov, pa je Arena Borisov ocenjena kot sedmi najboljši nogometni stadion na svetu leta 2014.

"Zakaj ves ta ovoj, če pa potrebujemo le sedeže," je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko ob odprtju objekta vprašal direktorja inženiringa, saj nikakor ni razumel koncepta srebrne ovojnice stadiona, razlaga Rok. "Šele ko mu je razložil, da ovoj med igriščem in zunanjostjo vsebuje različne programe, od pisarn, fitnesa, garderob, restavracij, VIP-prostora, je začel Lukašenko razmišljati … V vsaki fazi je bila torej možnost, da projekt propade."

Zametki mariborskega Ljudskega vrta
Stadion beloruskega nogometnega kluba Bate Borisov, ki je večkrat igral tudi v Ligi prvakov ("Pred dvema letoma pa je senzacionalno premagal Bayern s 3:1, kar je najbolj odmevna evropska zmaga tega kluba," pojasni MMC-jev novinarski kolega Aleš Golob), ima zametke mariborskega Ljudskega vrta. Ti segajo v leto 1998, ko sta Špela in Rok z arhitektoma Alešem Žnidaršičem in Katjo Žlajpah, zmagala na natečaju za obnovo dotrajanega štajerskega stadiona.

"Nogometaši, ki igrajo v Ljudskem vrtu, so nama povedali, da tam igrajo z užitkom, saj ima stadion zaradi oblike arene zelo dobro akustiko. Tudi če je malo gledalcev, je na stadionu občutek polnosti," razloži Špela, ki prizna, da v zadnjih letih arhitekturni biro kar 70 odstotkov poslov opravi v tujini, 30 v Sloveniji. "Stadion v Belorusiji ima v nasprotju s konceptom iz Maribora drugačno zunanjo ovojnico in lokacijo. V Mariboru je namreč stadion skoraj v samem središču mesta, v Borisovu pa sredi borovega gozda," nadaljuje Rok. Ravno zaradi specifike lokacije sta si arhitekta zamislila formo objekta z organskimi prvinami. Zunanja ovojnica odbija podobo gozda in neba, perforirane odprtine omogočajo pronicanje svetlobe, velikemu in težkemu objektu pa dajejo občutek lahkosti.

Promoviranje slovenskih Alp
Špela in Rok sta kot strokovnjaka za večstanovanjsko gradnjo pred šestimi leti dobila povabilo dekana harvardske podiplomske šole za dizajn (Harvard GDS), kjer vodita samostojni predmet Studio (Masters I. in Masters II). Arhitekta, ki sta podpisana pod neprofitna najemna stanovanja v Izoli, stanovanjsko naselje na Mesarski v prestolnici, pa stanovanjska bloka Tetris v Ljubljani in Čipko v Novi Gorici ter študentski dom v Parizu, pravita, da v ZDA ni razvita kultura večstanovanjskih gradenj, zato je, vsaj tiste kakovostne, študenti sploh ne znajo narediti. "Nama je bilo zanimivo, da imata blok ali enodružinska hiša na Floridi, Aljaski ali pa v Seattlu čisto enako zasnovo," pravita in ugotavljata, da je to posledica tega, da so v ZDA predvsem zasebni in ne javni investitorji.

Glede na to, da imata večkrat nagrajena arhitekta posebno navezanost na alpsko arhitekturo, "ki daje določeno identiteto Sloveniji in Slovencem", sta na univerzi izvedla projekt stanovanjske gradnje v ekstremnih razmerah. Prvi projekt je obsegal projekte na Aljaski (za katerega so na Aljaski že imeli razstavo in izdali knjigo), drugi pa gorske bivake v slovenskih Alpah. Študenti so izrisali 13 idejnih zasnov gorskih bivakov, od katerih bo eden realiziran letos.

Bivak Pod skuto in na Jezerih postavljena poleti
Bivak II na Jezerih že izdelujejo, zamenjal pa bo obstoječega, ki ga bodo kot muzejski eksponat prepeljali v Planinski muzej v Mojstrano. S pomočjo sredstev iz tujine, Velike Britanije in Nemčije, ter pomoči slovenskih planincev, alpinistov in pilotov bo bivak postavljen letos poleti, upravljalo pa ga bo Planinsko društvo Jesenice.

Drugi bivak pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah so v Ofis arhitektih projektirali sami že lani in bo letos poleti postavljen v sodelovanju s Planinskim društvom Ljubljana Matica ter podjetji Lumar, Reflex, Ravago in Alukoenig Stahl. "Ko smo začeli delati projekt s študenti, še nismo imeli zbrane lokacije. Vedeli nismo niti tega, ali bomo našli sponzorska sredstva, zato smo se organizirali popolnoma samoiniciativno," pove Špela. En del bivaka za osem ljudi bo namenjen za bivanje in druženje, drugi del za spanje.

Študenti biroju pomagajo pri sklepanju poslov
Dobrih odnosov s študenti pa Špela in Rok ne ohranjata le na pedagoški, temveč tudi na poslovni ravni. Kar nekaj jih pride v njun arhitekturni biro na Tavčarjevi ulici na poletno prakso, ki je dobra popotnica za nadaljevanje poklicne poti. Hkrati pa so ti študenti neke vrste ambasadorji biroja Ofis (1996), saj mu pomagajo pri sklepanju poslov v tujini. Ta simbiotičen proces dela je tako nevede postal zanimiv poslovni model. "S prvimi študenti smo začeli sodelovati leta 2002 ali 2003. Med drugim je kolega, ki je vodil naše podjetje v Parizu, študent, ki je delal pri nas in smo ga potem tudi zaposlili. V Moskvi imava kolega, ki skrbi za vse projekte v Rusiji in Gruziji. Veliko navez imava v ZDA," pove Špela.

Oddajo 200 prošenj na leto
V biroju Ofis je zaposlenih šest arhitektov, po potrebi 12, trenutno v njem delata dva študenta. Biro se vsako leto prijavi na kar 200 različnih natečajev doma in v tujini. "V Franciji imamo v ekipi podjetje iz Pariza, ki za nas oddaja te aplikacije," pove Rok, ki je, tako kot Špela, podiplomsko izobraževanje dokončal na svetovno priznani ustanovi Architectural Association v Londonu (2000). V tujini delajo okoli 12 projektov na leto, v Sloveniji v času krize kakšnih pet. Od tega poskušajo realizirati od dva do tri projekte, v kar so predvsem v zadnjih letih všteti tudi manjši projekti, kot so stanovanjske hiše, pravita.

"Dobiti gradbeno dovoljenje v Sloveniji v primerjavi s Parizom je kar umetnost," nadaljujeta arhitekta, ki opažata, da je druga zgodba v ZDA, kjer se vse dogaja hitreje. Ko so, recimo, gradili študentski dom Delphine Seyrig v Parizu (2008), je bilo stanje znova specifično. "Na gradbišču sicer imajo neki nadzorni biro, a dejansko je arhitekt odgovoren za vse," pravi Špela. Spet druga zgodba je bila v Belorusiji, ki je zaradi ščitenja domačega trga zelo zaprt za tujce. "Tam je bil vmesni člen neki lokalni biro, kar je bilo za nas moteče, saj nam včasih niso odgovarjali na elektronsko pošto, ali pa so hoteli narediti kaj na hitro, nam pa je bilo pomembno, da je vse narejeno do zadnjega detajla, do zadnjega sedeža tako, kot smo si zamislili," vztraja Špela.

Zapleti na Mesarski cesti
Kaj je šlo torej narobe pri gradnji stanovanjskega naselja na Mesarski cesti, ki ga je gradil Stanovanjski sklad RS? Stanovanjci so namreč zaradi slabe izvedbe in tudi nekaterih detajlov, kot je "zamakanje garaž in neobstoj javne razsvetljave", kot so zapisali na nekem forumu, vložili tožbo zoper Sklad RS. Arhitekta pravita, da se strinjata in absolutno podpirata, da so bili določeni detajli narejeni nenatančno, "a mi v to nismo vpleteni, saj ni bila napaka na projektu", pravita. "Po tej strani se dela krivica arhitektom. Po drugi strani pa smo tudi razočarani," pojasni Špela in navede, da so, recimo, "izrisali otroška igrišča, osvetlitev in zunanjo ureditev, ki niso bila izvedena v celoti, zunanja senčila pa sploh niso bila izvedena". Kljub temu ocenjujeta, da naselje na Mesarski, ki je bilo načrtovano za mlade družine, "ni bistveno slabše izvedeno kot druga, le da je bilo medijsko bolj izpostavljeno, saj je šlo za sklad". "Mlade družine z otroki, ki so si ta stanovanja res zaslužile, so po mojih podatkih zadovoljne in rade živijo v naših stanovanjih," pravi Špela in doda, da je "zasnova naselja vzor številnim nižjecenovnim gradnjam v tujini, tuji strokovnjaki naselje pogosto obiskujejo in je bilo tudi v tujini pogosto publicirano".

Večja vloga slovenskih veleposlaništev
Arhitekta, ki sta med prestižnimi arhitekturnimi nagradami prejela tudi platinast (2012) in zlati svinčnik (2013), pa Plečnikovo nagrado za arhitekturo (2013) in več nominacij za evropsko nagrado Mies van der Rohe za sodobno arhitekturo, si pri delu v tujini prizadevata, da bi k projektom priključila tudi čim več slovenskih strokovnjakov in podjetij. A vedno ni lahko. Čeprav je evropski trg odprt, je izredno zaščitniški. Težava je tudi v tem, ugotavljata, da bi morala večjo vlogo v tujini odigrati država oziroma slovenska veleposlaništva. Špela pravi, da sta ravno na Harvardu občutila "pritiske švicarske, španske ambasade, ki so klicali, pisali in apelirali, da bi pripeljali ali na kakršen koli način vklopili njihove strokovnjake, saj se določene osebe trudijo, recimo ambasadorka v Tel Avivu, ali pa ko so ameriški študenti prišli v Slovenijo, so jim uredili vizume, ampak v smislu širjenja kulture, znanja in pomoči, to žal do nas ni prišlo".

Fotografije: Ofis in Tomaž Gregorič

Katja Štok
Nogometni stadion FC Bate v Borisovu
Nogometni stadion FC Bate v Borisovu
Nogometni stadion FC Bate v Borisovu
Nogometni stadion FC Bate v Borisovu
Gorski bivak Jezera II
Gorski bivak Jezera II
Gorski bivak Jezera II
Gorski bivak Jezera II
Stanovanjski kompleks na Mesarski ulici v Ljubljani, Ofis
Študentska stanovanja v Parizu, Ofis
Študentska stanovanja v Parizu, Ofis
Študentska stanovanja v Parizu, Ofis
Rok Oman in Špela Videčnik
Prijavi napako
Komentarji
verbatim989
# 28.04.2015 ob 06:49
Ja, ampak ta kopija je na žalost precej boljša od LV. Ima vse, kar stadion mora imeti, medtem, ko pri LV, komisarji gledajo skoz prste, ko jim dovolijo igrati v Evropi. Pa še stara tribuna kazi pogled novega dela. Da se o drugih prostorih znotraj ne menimo. Kakor tudi ne o parkiriščih, ki jih LV sploh nima.
RoSeR
# 28.04.2015 ob 07:39
Dobra sta.
mc007
# 28.04.2015 ob 07:33
Reklama za nov stadion v Belorusiji ali reklama za arhitekta ?
dunbar
# 28.04.2015 ob 07:54
Ljudski vrt nujno potrebuje še zadnjo fazo obnove, da se stari tribuni povrne njen sijaj. Ljudski vrt res ima dobro akustiko, nad vzdušjem so bili presenečeni tudi bogati klubi, ki so navajeni igrati na precej večjih štadijonih.

Drugače pa zanimiva in posrečena arhitektura.
Belphegor
# 28.04.2015 ob 07:49
55,8 milionov
Koliko bi to stalo pri nas?

Ne vem, kje Mariboru gledajo skozi prste. Ce njihov stadion ni primeren za Evropo, potem jih tudi polovica v tujini ni (Milano, Zagreb...). :-)
zarman
# 28.04.2015 ob 09:30
Mi lahko modrujemo, vendar je LV idealen za naše razmere in v njem ne igralci in ne navijači ne pogrešamo ničesar. Mi nismo Bata Borisov, mi smo NK Maribor in smo zelo ponosni na LV, ki je po moji oceni daleč najustreznejši objekt za nogometno igro v Sloveniji, navkljub novim Stožicam!!!
pd
# 28.04.2015 ob 08:59
Jaz ne razumem zakaj stanovanjski sklad gradi neke super-duper arhitekturne presežke, če ga bodo uporabljali ljudje, ki rešujejo stanovanjski problem...
Saj res, sem pozabil ... več kot pol stanovanj je šlo v roke "prijateljev".
rooster
# 28.04.2015 ob 07:43
žal, stadion od znotraj izgleda obupno
mmc321
# 28.04.2015 ob 07:53
stožce niso lih najlepše, so pa daleč daleč daleč najdražje... žepan.zoki press
hepimen
# 28.04.2015 ob 10:18
V komentarjih se nam v živo s prizorišča javljajo poznavalci slovenske arhitekture, za katere je višek estetike in praktičnosti že tretji prizidek k njihovi 80 let stari bajti, ki ga bodo seveda, tako kot ostale pred njim, sami pozidali.
alcatraz
# 28.04.2015 ob 08:25
tisti stanovanjski kompleks na mesarski je men čist mim.
ptrubar83
# 28.04.2015 ob 09:42
v redu zadeve...stadion pa je lep:) ok je stvar okusa...
tihomir
# 28.04.2015 ob 08:23
Modna gradnja, draga, netrajnostna.
hizli tren
# 28.04.2015 ob 12:38
Arhitekti lahko skazijo blok oz. sosesko s svojimi rešitvami. Poglejte si npr. nove bloke v naselju Ljubjlana-Polje.
Zamislili so kovinsko balkonsko ograjo, ki bo odkrivala čim večji pogled. Zdi se super ideja, saj bo tako čim več svetlobe v stanovanju.
Ampak v praksi se pa izkaže, da so stanovalci na to ograjo začeli postavljati bambus, polivinil, reklamne panoje v vseh možnih barvah. In tako nov blok izgleda kot ena ciganerija.
V 10 letih so tam gradili 3x in vsaka serija blokov ima takšno ograjo. Zato ne maram arhitektov, saj živijo v nekem svojem idealnem svetu kjer mislijo, da se bodo ljudje obnašali tako kot so si oni zamislili. Ne pomislijo pa na praktičnost in na to kdo bo tam stanoval.
Link
REsnica
# 28.04.2015 ob 10:44
eno je, da so arhitekti uspešni, drugo pa je, da je uporabnikom in drugim zadeva funkcionalna ali/in všeč.

arhitektni biro Sadar Vuga je namreč zelo nepopularen, če vprašate povprečnega uporabnika njihovih prostorov.

Ko gre za oceno arhitekta je zame najpomembnejša ocena, ki jo dajo uporabniki in ne strokovnjaki, ki ocenjujejo izgled, všečnost... strokovnjaki arhuitekti celo ocenjujejo funkcionalnost, čeprav ne živijo v objektih, ki jih ocenjujejo....

Za stavbo čipka (močerad) v novi gorici ... poznam osebo, ki dela v umetnostnih in tudi arhitekturnih krogih, pa je po ogledu stanovanj bila tako razočarana, da ni več mislila na nakup stanovanja v omenjeni zgradbi.

Ko je arhitekt bolj umetnik kot kaj drugega, trpi funkcionalnost. In ne samo v novogoriški čipki, ki oblikovno paše v prostor kot vesoljsa ladja v staro vaško jedro. Tako vesoljsko ladjo sem videl pri solkanu blizu nove gorice, kjer je arhitektni studio Sadar in Vuga ( stadion stožice) uredil staro vaško jedro tako, da je vgradil moderen vodnjak, ki naj bi predstavljal hribe, sočo.... in je bil izdelan za HIT (pa so se mu zgroženi odrekli). Da bo mera polna, so v nalogi ureditve starega vaškega jedra izbrali in asfaltirali trg z rdečim asfaltom... na kateremu je pristala vesoljska ladja - fontana, ki jo nihče ni maral.
Tu je pa pristala zato, ker je oče arhitekta Vuge krajevni politik v solkanu (osumljen spolnega turizma z otroci).
Če vprašate strokovnjake arhitekte je zadeva super odlična, neverjetno estetska..... domačinov pa raje ne sprašujte.

Hepimen, prav ocene navadnih ljudi so največ vredne, še posebej tistih, ki so prisiljeni živet v prostoru in v prostorih, ki jih arhitekt nariše, zanje pobere nagrade.... in obsodi ljudi na večno trpljenje, vice ali nebesa.

Ponavljam, da merjenje uspešnosti arhitekta po strokovnih priznanjih, marsikdaj ne pove, kaj si o tem mislijo uporabniki. Tudi zgradbe, ki jih financirajo davkoplačevalci so prevečkrat politično izbran projekt, pač glede na priimek, veze in priznanja arhitekta... podobna zgodba se nadaljuje pri izbiri izvajalca.
Mefisto
# 28.04.2015 ob 10:12
LV je odznotraj precej lepši (če ne štejem neobnovljene stare tribune).
dunbar
# 28.04.2015 ob 11:24
Seveda bo čas pokazal vrednost posameznih projektov. Dobra arhitektura ima dobro obrtniško komponento, funkcionalnost in estetiko.

Kot pa posamezne zgodbe, ki ste jih zapisali in pa ozadja, ki jih tudi sam poznam,, govorijo, pa obstaja pri nas sloj zvezdniških arhitektov, ki dobro živijo od javnih naročil, so vsakoletni dobitniki nagrad, kjer se zdi, da ozek krog sam sebi tala medalje, preostali biroji pa se koljejo med sabo z dampinškimi cenami, v njih pa za bagatelo švicajo mladi diplomanti in študentje.

Temu je kriva tudi samograditeljska in samoprojektantska miselnost, kjer je ljudem težko dati tisto malenkost (cena boljše sedežne) arhitektu za objekt, v katerega bo vložil 100 jurjev ali več. Rišejo danes že vsi, ki so se v procesu šolanja spoznali z autocadom in so inženirji. Me njimi najdemo tudi ekonomiste in druge profile, štemplje pa jim prodajajo upokojeni arhitekti, med njimi tudi taki, ki že dolga leta živijo v domovih za ostarele.
Mindmaster
# 28.04.2015 ob 10:53
Za povprecnega Slovenca je arhitekturni presezek, ko pobarva svojo kockasto bajto z zivorumeno ali rdeco fasado, zato mi gre na smeh, ko berem, kako vsak tu deli svoje "znanje" in na podlagi slik sodi o funkcionalnosti objekta.

Tole je stran za vas
por
# 28.04.2015 ob 10:12
@Tihomir

Naj elaboriram, samo zate, in za tiste, ki menijo, da kulture in umetnosti (kar je v tem primeru taka reprezentančna arhitektura) ne rabimo, ampak samo ''energetsko izkaznico in čimmanj vloženega denarja''.

Na strani tega ''študentskega doma'' piše >>The Arvo Pärt Centre was founded in 2010 by Arvo Pärt and his family with the aim of creating opportunities for preserving and researching the creative heritage of the composer in his native land/...<<. Torej je bila naloga ustvariti neko stavbo, ki bo razburkala domišljijo, ki je abstraktna, zato je tudi arhitektura stavbe abstraktna. Trikotne prizme predstavljajo smreke, naložene pa so kot debla ena na drugo. Stavba navdihuje, saj ni vsakdanja. Za njeno izgradnjo je potrebno veliko znanja in truda cele skupnosti (države), in ga ne morejo zgraditi npr. fušarji, ampak visoko kvalificirani delavci in inženirji, ki potem ta denar trošijo naprej in npr. tebi izplačujejo plačo. Zato je (bi bil) to objekt državnega pomena.

Razumem, da ne more vsak dojemati širše zgodbe vsake črte, oblike, projekta, politike... Vendar bi bilo pametno se vzdržati takih komentarjev, če se hoče obdržati neko mero kredibilnosti. Hja, verjetno nam vsem pade kredibilnost vsakič ,ko kaj komentiramo na MMC, saj to pomeni, da nimamo nič kaj bolj pametnega za delat...
hepimen
# 28.04.2015 ob 14:41
gnusmasbra

To, kar ti naštevaš, ni samo napaka arhitektov ampak tudi oziroma predvsem izvajalcev. A ti mogoče iz priloženih vizualizacij veš, da bo streha zamakala, da je tam v vogalu toplotni most, da je pločevinasta obroba narobe zasilikonizirana in da bo topla voda od toplotne črpalke v kleti do pipe v prvem nadstropju potrebovala več kot 45 sekund?

Kaj je arhitekt kriv, da naredi topšit fasado in streho, če potem glavni izvajalec da to delat najcenejšemu lokalnemu podizvajalcu Jožetu, ki s svojim sinom malo pošraufa in malo zavari folijo, za specifikacije proizvajalca sistema pa bojda še ni slišal, detajli so tudi priloženi projektu, ampak so naredili že pri sosedu kar po svoje in je kul.

Sicer v Sloveniji nimamo samo Sadarja, Vuge in Ofisa ampak še marsikaterega drugega arhitekta, ki je sposoben. Tako, kot imajo v Nemčiji zagotovo kakega slabega. V Nemčiji sicer bolj slovijo po gradbenih inženirjih, arhitekte bi pa osebno raje iskal v Skandinaviji...

Slovenski problem torej ni arhitektura, ampak slabi izvajalci oziroma nadzor le-teh in šparanje investitorja tam, kjer ni treba.

BTW, naštevaš tuje in domače firme, jaz ti pa povem, da imam 75% svojega pohištva narejenega po meri v lokalnem slovenskem podjetju in se njihova kuhinja z lahkoto kosa z omenjenim Danküchen in je cenejša, servis za vse dele imam pa takorekoč za vogalom.
hepimen
# 28.04.2015 ob 11:42
S katerega planeta si pa ti padel?

Slaba kopija Ljudskega vrta? LOL, proti temu stadionu izgleda doštukan Ljudski vrt kot slaba kopija, oprosti.
brezveznik
# 28.04.2015 ob 11:36
Nekateri komentarji so resnično vesoljski, arhitektom pa lahko samo čestitamo za uspehe izven te naše zafrustrirane deželice.
Mazni
# 28.04.2015 ob 10:41
@ por: Torej je bila naloga ustvariti neko stavbo, ki bo razburkala domišljijo, ki je abstraktna, zato je tudi arhitektura stavbe abstraktna. Stavba navdihuje, saj ni vsakdanja. Za njeno izgradnjo je potrebno veliko znanja in truda cele skupnosti (države), in ga ne morejo zgraditi npr. fušarji, ampak visoko kvalificirani delavci in inženirji.
S to svojo izjavo na žalost samo zagovarjaš arhitekurne izlive iz papirja v prakso, čeprav bi bilo boljše za vse, da tovrstne zablode ostanejo na papirju.
Poznam kar nekaj primerov, ko so naročniki projekta dali proste roke arhitektom pri gradnji, potem so pa dobili ven eno katastrofo, ki je burila domišljijo samo zunanjim opazovalcem, bivajoči so pa preživljali pekel. Namreč arhitekt je dobil kao ful dobro idejo, ki je ni še nihče uporabil, naročnik je pa bil poskusni zajček. Izvajalec del pa seveda tudi še ni nikoli izvedel tovrstne ideje in se je tudi sam učil na tovrstnem primeru. Na koncu se je izkazalo, da so se vsi učili na tovrstni gradnji, najkrajšo je pa potegnil naročnik, ker živi v nefunkcionalnem stanovanju. Saj potem tovrstne ideje arhitekt ni več uporabil, samo prizna pa ne, da je zahebal.
gnusmasbra
# 28.04.2015 ob 13:53
Želiš reči, da vsi naši arhitekti zgolj vsedejo za računalnik in rišejo zgradbe z Autocadom s pomočjo knjižnic, medtem ko tisti tuji, ki so naredili nemške in švicarske komplekse tebi po godu delajo - drugače?

Niso vsi naši arhitekti slabi, vendar je v Sloveniji moč najti veliko več groznih primerov arhitekturnega izživljanja kot v Avstriji, Nemčiji in Švici. Low budget variant, ki zamakajo in so slabo zgrajene je več kot preveč - Stožice, Celovški dvori, stanovanjska naselja na Mesarski cesti, gradnja nekaterih sosek na poplavnih območjih itd. Na spodnji sliki je "najnovejši" arhitekturni biser - športna dvorana v Podčetrtku :)



Primere dobrih praks lahko najdeš na dnevu odprtih hiš Slovenije, npr. 1,2,3,4. In ja, Švicarji, Nemci in Avstrijci so gradbeno veliko bolj napredni od nas - poglej samo njihove firme, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, stavbnim pohištvom, notranjo opremo in svetili - Strabag, Velux, Rolf Benz, Danküchen, Nolte, strešna kritina Decra, OSRAM, Steinel, Paulmann licht... Najdejo se tudi v Sloveniji nekatere dobre firme ampak jih je bolj malo in niso tako kvalitetne - pohištveni del oddelka Gorenje, Alples, Jelovica, Trimo Trebnje, Lumar, Riko, Marles, svetila Sijaj Hrastnik.
hepimen
# 28.04.2015 ob 13:11
hizli tren
Ampak v praksi se pa izkaže, da so stanovalci na to ograjo začeli postavljati bambus, polivinil, reklamne panoje v vseh možnih barvah. In tako nov blok izgleda kot ena ciganerija.

To se pač zgodi v ciganski Sloveniji. Za nas je edina sprejemljiva varianta balkona z vseh strani že ob načrtovanju zaprta in zastekljena loža, ker se drugač vsak domači zidar/knaufar/monter odloči tako ali drugače zapreti balkon, seveda brez gradbenega dovoljenja.

Zato celotne krivde ne bi valil na arhitekte, ampak velik del na neobstoječe ali slabe predpise in sankcije za neupoštevanje le-teh, del krivde pa na cigansko mentaliteto prebivalcev. V nasprotnem primeru bi po tvoje arhitekti morali predpisovati najbolj žive in grde kombinacije fasadnih barv, da bi se čimbolj prilagodili željam in okusu prebivalstva, namesto da furajo in vsiljujejo neko svojo estetiko in čut za barve... :)
por
# 28.04.2015 ob 10:53
@REsnica

Imaš prav, stanovanjski in npr. klasični poslovni objekti (pustimo Google, Apple itd) so zelo občutljivi, saj morajo biti skrajno funkcionalni, oblikovno ne preveč kričeči (stil življenja, bivanja), narejeni po meri uporabnika, ki tam preživi 8-16 ur.

Pri reprezentančnih objektih (od dvorcev do sidnejskih oper) pa se ponavadi materializira vse, kar je bilo drugje zamolčano :) Nepriljubljena fraza: ''..nek presežek..''
por
# 28.04.2015 ob 10:41
@gnusmasabra
Lepša - vsak ima svoj okus. Funkcionalna - se strinjam! Je pa bolj odpičena in abstraktna ta ''trikotna'' iz Ofisa, nezemeljska. Navdihuje, sproža pozitivna / negativna čustva, buri duhove - verjetno bolj kot tvoj primer. Ni pa to nek kubus, ki bi ga dal sredi gozda (prevelik - ok lahko se ga pomanjša, uporaba materijalov, ''oponašanje'' okolice,...)
fcbayern
# 28.04.2015 ob 09:51
carji Bate Borisov
tihomir
# 28.04.2015 ob 08:42
Kaj pa sporoča ta futuristična stekleno trikotna stavba sredi gozda - premagali smo naravo in premagali smo sebe?
A ta trikotno-štrleči kovinsko-mrežasti tehno-industrijski ambient za študentski dom sporoča - tukaj bivati res ni prijetno, zato hitro študirajte in odidite?!
Kaj pa sporočajo vsa ta strašila državnim proračunoma - naše vzdrževanje je izredno drago, ampak narod je že marsikaj požrl, bo pa še to?
espero
# 29.04.2015 ob 16:43
Kako to izgleda v praksi ali naj bi izgledalo si lahko pogledate na strani NBA. Kliknete na tribuno in sedež ki ste ga označili in virtualno se van pokaže pogled na igrišče kot bi stali na tem mestu.Res je fantastično.!
espero
# 28.04.2015 ob 23:40
Ta je pa res lovska.Le kaj jim je bilo iz zelenice tako všeč da bi imeli kar kopijo.? Bistvo stadioni ni le njegova funkcionalnost temveč tisto najvažnejše - dober pogled na igrišče kjerkoli že si.To je pa umetnost. Dvorana v Stožicah je primer kako se v najvišjih vrstah N
E namesti sedežev ki tam niso primerni. Kot bi sedel na WC školjki in gledal na igrišče kot iz aviona. Enako je v Cankarjevem domu v zadnjih zgornjih vrstah.Od stadionov mi je najbolj všeč alianse arena v Minhnu. Pa nekateri stadioni na otoku kjer lahko gledaš tekmo ob robu kot pri nas v starih časih pred in po 2.sv vojni.
nekineki2
# 28.04.2015 ob 21:12
Zopet celoten forum strokovnjakov, ko je govora o gradnji in arhitekturi. Zanimivo je predvsem to, kako se ti "strokovnjaki" zatikajo v to kakšen je balkon. Zakaj ni že v štartu po "slovensko" zagrajen iz vseh strani? Ne vidijo pa svoje "prelepe" barvne fasade na hiši. Pojdite barvat svoje hiše v mavrične odtenke barv, da lahko potešite frustracije in željo po lastni ustvrajalnosti.
hepimen
# 28.04.2015 ob 12:51
gnusmasbra

Najlažje se je vsesti za računalnik in risati zgradbe z Autocadom s pomočjo knjižnic.


Želiš reči, da vsi naši arhitekti zgolj vsedejo za računalnik in rišejo zgradbe z Autocadom s pomočjo knjižnic, medtem ko tisti tuji, ki so naredili nemške in švicarske komplekse tebi po godu delajo - drugače?

Čeprav pri tako velikih projektih večinoma uporabljajo BIM (tako naši kot tuji) in ne Autocad s knjižnicami, pa vseeno. Važno, da povemo nekaj pametnega in malo irelevantnega.
Beka - MB
# 28.04.2015 ob 12:50
Ljudski vrt ni dokončan.
dunbar
# 28.04.2015 ob 12:10
hepimen, hvala. Mislim, da imaš zelo tehtne pripombe k temu standardnemu zlivanju gnojnice, ko ljudje brez argumentov in znanja (tudi površnega) brez zadržkov zlonamerno kritizirajo.

Najbrž niti ne vedo, kaj vse mora projekt za gradbeno dovoljenje vsebovati in potem tuplajo o statiki, akustiki, izoliranosti in podobno.
por
# 28.04.2015 ob 11:34
@tihomir

Take stavbe so posebne, tako kot ljudje, ki zahajajo v nje. Priznati si moramo, da smo oz. je večina nas povprečnežev (s tem ne mislim nič slabšalnega!) , ki ne vidimo ravno smisla ali estetike v določenih (posebnih) stvareh, in nas take stvari lahko celo odbijajo.
hepimen
# 28.04.2015 ob 11:31
dunbar +1
hepimen
# 28.04.2015 ob 11:19
REsnica
Hepimen, prav ocene navadnih ljudi so največ vredne, še posebej tistih, ki so prisiljeni živet v prostoru in v prostorih, ki jih arhitekt nariše, zanje pobere nagrade.... in obsodi ljudi na večno trpljenje, vice ali nebesa.

Ne še posebej, ampak točno tistih, ki prostore uporabljajo ali živijo v njih. Dvomim, da je kateri od komentatorjev pred mano sploh stopil v kateregakoli izmed objektov, ki so predstavljeni v tem članku, zato ne vem točno, čemu si s svojim komentarjem sploh ciljal name.

Funkcionalnost naj ocenjujejo uporabniki, izgled pa strokovnjaki. In večinoma je iz slik razviden zgolj izgled... Le-tega pa zagotovo ne bi dal ocenjevati povprečnemu Slovencu, ki na svojo staro bajto vrže novo živo oranžno fasado sredi kulturno varovane cone... Je bila pač v akciji, pa še vsi bodo videli, da imam novo fasado.
gnusmasbra
# 28.04.2015 ob 11:09
Lepša - vsak ima svoj okus. Funkcionalna - se strinjam! Je pa bolj odpičena in abstraktna ta ''trikotna'' iz Ofisa, nezemeljska. Navdihuje, sproža pozitivna / negativna čustva, buri duhove - verjetno bolj kot tvoj primer. Ni pa to nek kubus, ki bi ga dal sredi gozda (prevelik - ok lahko se ga pomanjša, uporaba materijalov, ''oponašanje'' okolice,...)

Kaj pa požarna in potresna varnost? Meni so čim bolj navadni stanovanjski bloki najbolj pogodu, googlaj npr. wohnblock Österreich, Deutschland, Schweiz... Za odpičenost lahko vključiš različna LED svetila in ostale dodatke v obliki žarometov.

Primer 1, primer 2, primer 3, primer 4, primer 5
ZeK
# 28.04.2015 ob 09:42
ne dotikajte se trenutnega bivaka 2!
Jazst2
# 28.04.2015 ob 09:30
OMG sami zafrustriranci se oglašajo.....

HAAALOOO, res ni sonca zunaj mapk vseeno . pejte na zrak! Dihajte, dihajte.... saj bo!!!!
hizli tren
# 29.04.2015 ob 09:56
@nekineki2
# 28.04.2015 ob 21:12
Zopet celoten forum strokovnjakov, ko je govora o gradnji in arhitekturi. Zanimivo je predvsem to, kako se ti "strokovnjaki" zatikajo v to kakšen je balkon. Zakaj ni že v štartu po "slovensko" zagrajen iz vseh strani? Ne vidijo pa svoje "prelepe" barvne fasade na hiši. Pojdite barvat svoje hiše v mavrične odtenke barv, da lahko potešite frustracije in željo po lastni ustvrajalnosti.
---------------------------------------------------------------------------
Ne vem če si opazil, ampak tole spodaj je forum za izmenjavo mnenj. Kaj bi ti rad, da vsi vse hvalimo in kimamo?
Torej se debatira in utemeljuje z argumenti, ne pa da neki predvidevaš da imamo vsi ultrarumene fasade.
hepimen
# 28.04.2015 ob 21:26
nekineki2
Zopet celoten forum strokovnjakov, ko je govora o gradnji in arhitekturi.

Narobe. Zopet celoten forum strokovnjakov, ko je govora o čemerkoli. Ni jim tuja niti astrofizika, nevrokirurgija, tektonika in fuzbalsko selektorstvo, le kako se potem ne bi spoznali na neko banalno - arhitekturo.

:)
tsinamuh0
# 28.04.2015 ob 21:09
Beloruski štadion je zelo lep, čestitke, prav tako študentsko naselje v Parizu.
Ofis arhitektom želim vse dobro, so obetavni in se bodo še kaj naučili. Naselje Mesarska je imelo nekaj motečih napak (žlebovi, snegolov, ipd.), na žalost, je pa še vedno nadpovprečno za SSRS; poznalo se je, da so bili nekateri odgovorni še mladi in s premalo izkušnjami, ampak so - po videzu sodeč - na dobri poti, da si jih pridobijo. Zelo nam manjka smiselno modernih in uporabnih stavb, ki bi naredile iz Lj. moderno mesto, vsaj v kakšni četrti. Dejansko večji problem je urbanizem in celostno načrtovanje, saj očitno prevladujejo najbolj primitivni interesi kapitala - BTC-oniizacija Ljubljane, in kljub nekaterim izboljšavam (župana in g. Koželja, to priznam) ni prepričljive dolgoročne vizije...
gnusmasbra
# 28.04.2015 ob 15:40
To, kar ti naštevaš, ni samo napaka arhitektov ampak tudi oziroma predvsem izvajalcev. A ti mogoče iz priloženih vizualizacij veš, da bo streha zamakala, da je tam v vogalu toplotni most, da je pločevinasta obroba narobe zasilikonizirana in da bo topla voda od toplotne črpalke v kleti do pipe v prvem nadstropju potrebovala več kot 45 sekund? Kaj je arhitekt kriv, da naredi topšit fasado in streho, če potem glavni izvajalec da to delat najcenejšemu lokalnemu podizvajalcu Jožetu, ki s svojim sinom malo pošraufa in malo zavari folijo, za specifikacije proizvajalca sistema pa bojda še ni slišal, detajli so tudi priloženi projektu, ampak so naredili že pri sosedu kar po svoje in je kul.

Poglej si kako so se Nemci lotili gradnje Alianz Arene. Na stadionu so že takoj poskrbeli za restavracijo, parkirišče, avtocestne priključke, podzemno železnico, pohištvo je od Rolf Benza itd. Arhitekt seveda ne skrbi za izvedbo projekta, pri projektih na ključ si pa lahko kar pošteno uniči ugled s slabimi podizvajalci.

BTW, naštevaš tuje in domače firme, jaz ti pa povem, da imam 75% svojega pohištva narejenega po meri v lokalnem slovenskem podjetju in se njihova kuhinja z lahkoto kosa z omenjenim Danküchen in je cenejša, servis za vse dele imam pa takorekoč za vogalom.

Verjamem, kuhinje narejene po meri so ponavadi izredno kvalitetne.
omega369
# 28.04.2015 ob 11:41
Kompleksen je ta kompleks na Mesarski.
por
# 28.04.2015 ob 11:36
jao moja slovenština
hepimen
# 28.04.2015 ob 11:21
Da ne bo pomote, strinjam se s tem, da nekateri arhitekti preveč pozornosti posvečajo izgledu, trpi pa notranjost.
por
# 28.04.2015 ob 11:11
@Mindmaster
Neboš ravno veliko zgrešil, če boš na približno presodil, da je poljubna pravokotna stavba bolj funkcionalna od trikotno-prizmasto-nametane. Lep link BTW :)
braun
# 28.04.2015 ob 09:23
Močerad prestrašil Lukašenka!
Kazalo