Pospeševanja niso izvajali le v UKC-ju Ljubljana (na fotografiji), temveč tudi po drugih regijah, da ne bi prišlo do prelivanja bolnikov. Foto: BoBo/Tina Kosec
Pospeševanja niso izvajali le v UKC-ju Ljubljana (na fotografiji), temveč tudi po drugih regijah, da ne bi prišlo do prelivanja bolnikov. Foto: BoBo/Tina Kosec
Matija Tomšič
Pri revmatoloških bolnikih nastajajo visoki materialni stroški obravnave, ki jih zdravstvena blagajna ne krije, je opozoril predstojnik oddelka Matija Tomšič. Foto: BoBo/Borut Živulovič
Kolar Celarc
Ministrica Milojka Kolar Celarc je napovedala dodatno zaposlovanje specializantov. Foto: BoBo

Klinični oddelek za revmatologijo se je projektu skrajševanja čakalnih vrst pridružil oktobra letos. Za bolnike z napotnico s stopnjo nujnosti hitro se je čas čakanja skrajšal na tri mesece, medtem ko se za tiste z napotnico s stopnjo nujnosti redno čakalna doba ni skrajšala, je na medijski konferenci povedal predstojnik Matija Tomšič.

Program je potekal po celotni Sloveniji, saj niso želeli, da bi prišlo do prelivanja bolnikov iz ene regije v drugo. V Murski Soboti in v Celju je zdajšnja čakalna doba za napotnice redno in hitro pod tri mesece, medtem ko podatkov za šempetrsko bolnišnico in mariborski klinični center ni imel.

Nadure vsem sodelujočim
V okviru projekta so se v UKC-ju Ljubljana dogovorili, da bodo specialiste revmatologije pri delu na interni kliniki, pod katero spada omenjeni klinični oddelek, razbremenili pri skupnem delu. Prav tako so se dogovorili, da morajo biti za projekt skrajševanja čakalnih dob - torej za nadure, plačani vsi, ki sodelujejo v tem procesu, tako administratorji, medicinske sestre, osebje v laboratoriju in zdravniki. Po dogovoru je vsem tudi odobreno izplačilo nadur.

Stroški, ki jih zavod ne plača
Tomšič je dejal, da so tudi v prihodnjem letu pripravljeni nadaljevati projekt skrajševanja čakalnih vrst, vendar pa je težava v tem, da pri obravnavi revmatološkega bolnika nastane okoli 100,6 evra materialnih stroškov zlasti na račun imunoseroloških preiskav, ki pa zaradi obračunskih modelov iz leta 1983 še niso odobreni od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Tako mora takšne stroške kriti zdravstveni zavod, ki si pa s tem ustvarja izgube.

Po besedah strokovnega direktorja interne klinike UKC-ja Ljubljana Zlatka Frasa je to dokaz, da če imamo skupen interes, je mogoče tudi v slovenskem zdravstvu narediti pozitivne premike.

Izobražujejo se, bodo tudi zaposleni?
Tomšič pričakuje, da se v prihodnje ne bodo več pojavljale tako dolge čakalne dobe na področju revmatologije, saj se zdaj izobražuje 18 specializantov. Prva bo specialistični izpit opravila predvidoma jeseni prihodnje leto. Če bo država imela toliko denarja, da bo zaposlila nove specialiste, potem takšnih težav ne bo več, je dejal.

K temu je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc dodala, da bodo mlade zdravnike zaposlovali, k tej skrbi so se zavezali tudi v sporazumu s Fidesom, ki so ga danes podpisali.

Še druga področja
Sicer pa bodo celotni projekt skrajševanja čakalnih dob - ne samo za področje revmatologije, predstavili januarja. Takrat bo tudi znano, kakšni so bili vsi stroški za skrajševanje čakalnih dob in koliko denarja bo potrebnega, da bi na vseh področjih skrajševali te vrste.

Ministrica je napovedala tudi spremembo zastarelih obračunskih modelov, ki omogočajo, da denimo imunoserološke preiskave niso pravilno ovrednotene, zapletene operacije hrbtenice in srca pa premalo plačane za več tisoč evrov.