Znanost in tehnologija

Poudarki

  • V soboto težave z raketo
  • Zakaj je korona bolj vroča od površja?
Kvišku
Raketa Delta IV Heavy v nebo nese Sončevo sondo Parker, natovorjeno v tretjo stopnjo. Izstrelitev se je zgodila 12. avgusta s Cape Canaverala, Florida, ZDA. Foto: Nasa/Bill Ingalls
V tretji stopnji
Posajena v tretjo stopnjo rakete Delta IV Heavy, veliko 20 metrov. Foto: NASA/Johns Hopkins APL/Ed Whitman
V laboratorju
Parker še v laboratoriju. Naprava je visoka 3 metre in široka en meter. Toplotni ščit je širok 2,3 metra. Foto: NASA/Johns Hopkins APL/Ed Whitman
Počaščeni
Počaščeni fizik Eugene Parker, star 91 let, si je ogledal izstrelitev. Foto: NASA/JHUAPL
Nekaj podatkov o Soncu:
 - največji in najmasivnejši objekt Osončja;
- 150 milijonov km stran od Zemlje;
- 8 minut traja pot svetlobe od Sonca do nas;
-200.000 let potrebuje svetloba za izhod iz Sonca;
- je ena od 200 milijard zvezd v Galaksiji;
- je masivnejša od 90 % zvezd Galaksije;
- 4 milijone ton mase pretvori v energijo na sekundo;
- premer je 110-krat večji od Zemljinega;
- več kot 1,3 milijona Zemelj gre v eno Sonce;
- 27 zemeljskih dni traja en Sončev dan;
- 4,6 milijarde let je staro;
- 26.000 svetlobnih let je oddaljeno od središča Galaksije;
- 4,24 svetlobnega leta od najbližje sosede;
- pri 720.000 km/h drvi skozi Galaksijo;
- 230 milijonov let potrebuje za en obhod središča Galaksije;
- 6,5 milijarde let bo še "živelo".
Mrk
Skozi te bele pramene bo letela sonda. Posnetek je nastal med popolnim Sončevim mrkom avgusta 2017. Foto: Nasa/Gopalswamy
Proti Soncu
GIF ANIMACIJA (8 MB): Med spustom bo Parker po napovedi Nase dosegel hitrost 700.000 kilometrov na uro glede na Sonce, kar bo najhitreje potujoči izdelek človeških rok vseh časov. Foto: NASA/Johns Hopkins APL/Ed Whitman
Oblika tirnice
GIF ANIMACIJA: Oblika Parkerjeve tirnice. Je elipsasta, vodi čez orbito Venere in nazaj, z vsakim obkroženjem se bolj približa Soncu na periheliju. Foto: NASA/JPL/WISPR Team
Milijon
1,1 milijona ljudi se je odločilo, naj gredo njihova imena do Sonca. Prijavili so se pri Nasi, ta jih je zapisala na čip in ga pritrdila na Parkerja. Foto: NASA/JPL/WISPR Team
Toplotni ščit
11 centimetrov debeli toplotni ščit iz ogljikovih vlaken in belo prevleko na vrhu, da odbije čim več svetlobe. Foto: NASA/Johns Hopkins APL/Ed Whitman
ISʘIS
Instrument ISʘIS ima 80 rež, skoznje bo sprejemal delce nižjih energij. Foto: NASA/Johns Hopkins APL/Ed Whitman
Luknja
Kaj se zgodi, če se ponekod korona zredči? Nastana temna koronarna luknja, tukaj vidna v ultravijolični svetlobi. Foto: NASA/SDO

Dodaj v

Proti peklenski vročini Sonca, bližje kot kdaj koli prej, najhitreje v zgodovini

Nasina misija Parker
11. avgust 2018 ob 06:30,
zadnji poseg: 12. avgust 2018 ob 09:35
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ameriška vesoljska agencija je izstrelila Sončevo sondo Parker, ki bo šla v neposredno bližino Sonca. Podrla bo tudi hitrostni rekord s kar 700.000 kilometri na uro.

Ob 9.31 je Cape Canaverala na Floridi, ZDA, poletela raketa Delta IV Heavy (ULA), na njej pa Sončeva sonda Parker (Parker Solar Probe), namenjena preučevanju Sonca. Vse stopnje so delo opravile po načrtu, kljub začasni izgubi komunikacije s tretjo stopnjo. Sonda se je naposled ločila od nje, razvila panele sončnih celic in je zdaj na poti proti zvezdi.

Sprva bi 1,3 milijarde evrov vredni Parker moral v nebo že v soboto ob 9.33. Toda med odštevanjem so tehniki zaznali težavo, povezano s tlakom v rezervoarjih helija, in nazadnje zadevo prestavili na nedeljo, ko je očitno šlo vse kot po maslu. Delta IV Heavy tako nadaljuje s praktično popolno zgodovino brez izgub tovora ali napak.


ja, kjer je "prava akcija"

Če bo vse šlo po načrtih, se bo za avtomobil velika naprava naposled Soncu približala najbolj v zgodovini, na le 6,16 milijona kilometrov. Kako peklensko vroče je tam, naj si poskušajo predstavljati vsi, ki so na plaži po pol ure dobili opekline, pa je Zemlja 150 milijonov kilometrov stran od Sonca, 24-krat dlje. Parker bo začasno najhitreje potujoči izdelek človeških rok, pa tudi prvo vesoljsko plovilo, ki bo preučevalo spodnji del Sončeve korone. Doslej takšne misije sploh niso bile mogoče, saj ni bilo primernih materialov, ki bi ščitili pred močnim sevanjem, piše v Nasinem sporočilu za javnost.

"Sonce smo doslej preučevali z velike razdalje. Zdaj končno gremo tja, kjer je prava akcija," je izjavil Alex Young z odseka Nase za heliofiziko. Sonce je zanimiva in pomembna tarča za preučevanje, ker ... nas brez njega ne bi bilo. Daje svetlobo in toploto, poganja vreme in številne kemijske procese. Ena izmed teorij pravi celo, da je prav Sončeva ultravijolična svetloba pognala nastanek prvih sestavnih delov DNK-ja. Poleg tega je Sonce nam najbližja zvezda in posledično laboratorij za razmere na stotine milijard drugih (podobnih) zvezd po vesolju.

Posnetek izstrelitve na dnu članka.


Misija spada med najzanimivejše vesoljske letos.

Dolgo je trajalo od papirja do izvedbe
Parker je misija z dolgo brado, na Nasi pravijo, da na neki način nastaja že 60 let. Leta 1958 je namreč ameriški fizik Eugene Parker objavil študijo, v kateri je pisal o Sončevem vetru. Naletel je na nejevero in posmeh, pozneje pa je njegovo teoretiziranje o toku električno nabitih delcev, elektronov in protonov visokih energij potrdila sonda Mariner 2. Agencija mu je lani izkazala čast z imenom. Misija Parker je prva Nasina, ki je dobila naziv po še živečem človeku.

"To je znanstveni podvig, ki ga heliofiziki že dolgo nestrpno čakamo, vse od 50. let," je dejal Stuart Bale, profesor fizike na univerzi UC Berkeley in eden izmed nadzornikov znanstvenih instrumentov. "Osebno na sondi delam vse od leta 2010, v resnici pa sem se nanjo pripravljal večji del svoje kariere."

Vsemu temu času navkljub znanosti ni uspelo dobro doumeti, kako Sončev veter nastaja. Ni namreč bilo tehnologije, ki bi omogočala delovanje sonde v tako skrajnih razmerah, in mehanizma nastanka tega vetra ni bilo mogoče neposredno preučevati. V zadnjih nekaj desetletjih so polagoma kapljale rešitve in na začetku 90. je kazalo, da je preboj na dosegu roke. Nasa je takrat začrtala ambiciozen program OSPS, ki je vseboval Pluto Kuiper Express, Europa Orbiter in Solar Orbiter, tokratnega protagonista. Vse tri je na začetku tisočletja ukinila administracija takratnega predsednika ZDA Georgea W. Busha, a Nasa se ni dala in koncepte kanalizirala skozi druge postavke. Express se je prelevil v New Horizons, ki se pravkar podi po Kuiperjevem pasu, Europa Orbiter se je v razvoj vrnil šele pred tremi leti in ima zdaj zagotovljeno financiranje kot Europa Clipper, na začetku tega desetletja pa se je vrnila tudi Sončeva misija, ki je bila odtlej v razvoju ter izdelavi.

Veliko vode je preteklo od leta 1992, a danes je Sončeva sonda Parker naposled posajena v vrh rakete in čaka izstrelitev.

Na ramenih druge najsilnejše rakete
Dolgo in zapleteno bo tudi samo potovanje, potrošene bo veliko energije. "Da bi lahko prišli do Sonca, potrebujemo 55-krat večjo izstrelitveno energijo kot za Mars, in dvakrat večjo kot za Pluton," je prek Nasinega sporočila za javnost dejal Yanping Guo, ki je načrtoval trajektorijo. Nasa je zato najela drugo najsilnejšo raketo na svetu ta trenutek, trostopenjski Delta IV Heavy, ki lahko v nižjo orbito Zemlje ponese 25 ton (prvi je Falcon Heavy). Parker šteje 685 kilogramov, a gre precej dlje, zato silnost ni zapravljena. Potrošena bo za to, da odpravi bistveno prepreko, ki je obenem razlog, da tudi sami ne pademo v Sonce. To je bočno gibanje Zemlje glede na zvezdo. Raketa in sonda bosta morali bočno hitrost, ki jima jo podeli večno potujoči planet, zmanjšati za 85.000 kilometrov na uro, piše v Nasinem razložku.

Sonda bo lahko tako zavila naravnost proti Soncu in ga prvič dosegla že letos na začetku novembra, kar pomeni, da bo 150 milijonov kilometrov premerila v dobrih treh mesecih. Po periheliju, torej Soncu najbližji točki orbite, bo švignila nazaj in se zalučala vse do orbite Venere, torej za 105 milijonov kilometrov v nasprotno smer. Vajo bo do leta 2025 ponovila 25-krat in pri tem sedemkrat obletela tudi samo Venero. Težnost planeta bo sondo vsakič povlekla in jo upočasnila, kar je ključ za izboljšanje perihelija. Z vsakim obletom zvezde bo namreč perihelj bližje zvezdi, ciljnih ter rekordnih 6,16 milijona kilometrov bo dosegel prav na koncu.

Vizualna ponazoritev potovanja je v galeriji desno in videu na dnu članka.

Predvidena življenjska doba plovila je 7 let, a kot je pri Nasi že v navadi, bo najbrž predmet podaljševanja, dokler bo le šlo (kot npr. z aktualnim Keplerjem). Se pa z leta niža natančnost merilnih instrumentov, zato je izkoristek pozneje manj kakovosten. Vmes bo sicer dobila okrepitve, že prihodnje leto se ji bo pridružil Esin Solar Orbiter.

Obramba pred vročino, avtonomija
Oblika orbite bo prispevala k dolgoživosti. Parker bo pri vročem sosedu preždel le del elipse, ko se bo z veliko hitrostjo pognal mimo zvezde in pri tem opravil večino znanstvenih opazovanj, preostanek elipse pa se bo upočasnjeval in hladil na poti vse do orbite Venere. V ključnih trenutkih ga bo varoval 11 centimetrov debel toplotni ščit iz ogljikovih vlaken, ki bo napravo vzdrževal pri sobni temperaturi. Sam se bo segrel na slabih 1.400 stopinj Celzija, medtem ko jih bo zunanjost izkazovala milijone. Čemu takšna razlika, se bo vprašal pozoren bralec? Korona je res zelo vroča, a obenem redka. Njeni delci pri trku ob ščit oddajo veliko energije, a ker jih relativno ni mnogo, seštevek ni velik. Poenostavljena primerjava: dati roko v pečico ali položiti dlan na steno vroče pečice. Pri prvem bodo opekline precej manjše kot v drugem primeru (ne poskušajte tega dejansko izvesti).

Napovedan hitrostni rekord
Med približevanjem periheliju bo Parker dosegel hitrost 700.000 kilometrov na uro, piše Nasa. Takrat bo začasno postal najhitrejši predmet vseh časov, ki ga je izdelalo človeštvo. S to hitrostjo bi iz Kopra v Mursko Soboto prišli prej, kot ste prebrali to poved.

Za zdaj rekord po podatkih Guinnesa drži prav tako Nasina Sončeva sonda Helios B, ki je leta 1976 med perihelijem pribrzela do 246.960 kilometrov na uro. Nekateri pri tem omenjajo sondo Juno, ki je je pred dvema letoma med približevanjem Jupitru dosegla hitrost 265.000 kilometrov na uro (tako so takrat sporočili člani ekipe za sondo), toda relativno na Jupiter, kar je drugačna kategorija. Vse druge do zdaj omenjene hitrosti so glede na Sonce. Točka reference je pomembna, ker pravkar vsi mi okoli središča Galaksije krožimo s hitrostjo okoli 720.000 kilometrov na uro.

Najhitrejši stabilno potujoči je sicer Voyager 1, ki zdaj s hitrostjo dobrih 61.000 kilometrov na uro beži iz domačega sestava, oddaljen je več kot 21 milijard kilometrov.

Še dve pomembni tehnologiji
Ščit ne bo ubranil vsega. Prek njega bo molela "skodelica", instrument za merjeneje ionov, elektronov in smeri Sončevega vetra. Narejena je iz zlitine titana, cirkonija in molibdena, ki se stali šele pri 2.350 stopinjah Celzija. Deli so še iz volframa, ki se ponaša z najvišjo talilno temperaturo pri 3.422 stopinjah. Kabli so iz nobija in oviti s kristali safira.

Parker se bo napajal z električno energijo iz panelov sončnih celic. Slednje se bodo med približevanjem Soncu polagoma skrivale za ščit, opremljene pa so še s hladilnim sistemom deionizirane vode pod pritiskom.

Tretja tehnologija, ki je bila potrebna za takšno misijo, je programje za povsem avtonomno delovanje sonde. Slednja se bo morala pravilno orientirati, da sevanje ne doseže in poškoduje občutljive opreme, in to z visoko odzivnostjo, saj so lahko usodne že sekunde napačne usmeritve. Poleg tega med potjo okoli Sonca ne bo imela stika z Zemljo.

Vprašanja o Soncu
Bistveno je, kaj bo Parker tam počel: zagotavljal znanstvene meritve, na katerih podlagi bodo poskušali ljudje odgovoriti na tri velika vprašanja o Soncu. Prvo: zakaj je korona, zunanja Sončeva atmosfera, več kot dvestokrat toplejša od vidnega površja? Korona se lahko pohvali z milijonom in več stopinj Celzija, "tla" pa z dobrih pet tisoč. Pojav nasprotuje človeški intuiciji: kot bi hodil stran od kresa, pa bi postajalo vse bolj vroče.

Kaj sploh segreje korono? Znanstveniki so na dan prišli z dvema mogočima pojasniloma. Najočitnejše: vroča plazma leti s površja in koroni odda nekaj toplotne energije. Drugi, manj samoumeven: vročinske bombe. Ko se magnetna polja v koroni zapletejo in prerazporedijo, "eksplodirajo" v miniaturnem Sončevem blišču, vročina pa se prerazporedi po koroni.

Drugo vprašanje: kaj pospeši delce do take hitrosti, da lahko ubežijo veliki težnosti in postanejo Sončev veter? To se dogaja nekje pri Soncu, in znanstveniki menijo, da ravno v koroni. Parker bo šel naravnost na "mesto zločina" in povedal, kaj drži. Tretje vprašanje: kaj povzroča izbruhe koronarne mase?

Za to je opremljen s štirimi znanstvenimi instrumenti:

  • FIELDS: Meri magnetno ter električno polje okoli sonde. Posnel bo valove in turbulence v notranji heliosferi (področju, kjer vladata Sončeva plazma in magnetno polje). Iskal bo morebitno povezavo med valovi, šoki in magnetno rekonekcijo, pojavom, med katerim se silnice magnetnega polja nenadoma, eksplozivno prerazporedijo.

  • WISPR: Edina kamera. Fotografirala bo zanimive pojave, kot so izbruhi koronarne mase, Sončevi blišči ...

  • SWEAP: Štel bo elektrone, protone in helijeve ione ter meril njihove lastnosti. Tako bomo bolje spoznali lastnosti Sončeve plazme.

  • IS☉IS: Prej omenjenim delcem bo meril energijo in pripomogel k razumevanju njihovega "življenjskega cikla". Od kod so prišli, kam so namenjeni in kaj jih je pognalo do tako visokih energij, da so zmožni uiti težnostnemu breznu Sonca.

Solnce, vir življenja in smrti
Sonce je zvezda, torej vesoljsko telo z dovoljšnjo maso, da pritisk v notranjosti omogoča zlivanje jeder elementov. Tako pač je v vesolju, material se zaradi težnosti lepi v kepe. Na začetku imamo pline, prah in podoben drobir, potem asteroide in komete. Na neki točki, ko se robe zbere dovolj, težnost kepo zaobli v kroglasto obliko, kot vidimo pri nekaterih lunah in pri planetih. In če kepi dodajamo še in še materiala, na neki točki pač pridemo do zvezde. Koliko, naj ponazori naslednji podatek: Sonce zaobjema 99,8 odstotka vse mase Osončja. Sonce je rumena pritlikavka (nekaj več o klasifikaciji tukaj).

Čeravno se nam na pogled zdi enolična, bleščeča ploskev na nebu, je v resnici oder s kompleksnim dogajanjem. Je dinamična gmota snovi, ki brbota, gnete, piha, magnetizira celotno Osončje in nasploh bistveno vpliva na celotno okolico, tudi na nas. Njegov premer po podatkih Nase znaša 1,4 milijona kilometrov (Zemljin le 12.700), zato bi lahko vanj stlačili kar 1,3 milijona Zemelj. V tem ogromnem prostoru se dogaja marsikaj.

Po strukturi ga sestavlja 70,6 odstotka vodika in 27,4 odstotka helija. Delež helija se ves čas povečuje. V sami sredici, (zelena in modrikasta na spodnji grafiki) kjer je tlak ogromen in temperatura 15 milijonov stopinj Celzija, se vodikova jedra zlivajo v helijeva. Pri tem se sprošča energija, ki tišči navzven in Soncu preprečuje, da bi se sesedlo samo vase. A to še ne pomeni, da taisto energijo vidimo takoj. Svetloba, ki jo pravkar prejemamo na Zemlji, se je morala najprej iz jedra prebiti skozi radiacijsko plast (rdeča in oranžna spodaj) višje, konvekcijske plasti (vrhnji rumen predel), za kar je potrošila najmanj 170.000 let. Temperatura v konvekcijski plasti znaša 2 milijona stopinj Celzija. Tam nastajajo veliki mehurji plazme, vroče juhe ioniziranih atomov, ki se nato prebijajo kvišku. Ko ga dosežejo, imajo le še okoli 5.500 stopinj Celzija.

Površje Sonca, kot ga lahko vidimo, se imenuje fotosfera (oranžen trikotnik z nekaj črnimi pikami). To območje je debelo okoli 500 kilometrov in je poglavitni vir svetlobe, ki jo dejansko zaznamo na Zemlji. Površje ne pomeni trdnih tal kot na Zemlji, saj je Sonce plinasto, temveč zunanjo plast, ki prehaja v kromosfero. Na tem področju lahko vidimo pojave, kot so pege in blišči. Na vrhu atmosfere je omenjena korona (belkati piši navzven) ki je precej bolj vroča, in temu področju je prvinsko namenjen Parker.


Video 1
: Posnetek izstrelitve


Video 2
: Nasina ponazoritev, zakaj se sonda ne bo stalila

Video 3: Z ognjem nad ščit

Video 4: Orbita Parkerja in prihajajočega Esinega Solar Orbiterja. Sondi se bosta dopolnjevali, saj bo Esina ubrala drugo pot, ki jo bo ponesla čez slabše raziskana pola Sonca.

Avdio: Oscilacije v Sončevem vetru oz. "zvok Sonca"

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
mihaing
# 11.08.2018 ob 07:19
Kolikšna pa je definicija "peklenske vročine". Lahko kdo pogleda v RKC arhiv?
cricka
# 11.08.2018 ob 07:44
Sam res, kaj ce ravno ponoci tja pride, ko ni sonca?
anetri
# 11.08.2018 ob 06:58
Upam, da bo pristal ponoči. :)
Hijena
# 11.08.2018 ob 08:11
Bodo pač počakali do jutra, da se Sonce prikaže
Khamutov
# 11.08.2018 ob 08:48
Bravo.Enkraten članek.Zanimiv in poučen
miro789
# 11.08.2018 ob 09:50
Super članek. Upam, da jim uspe in se veselim rezultatov.
Adanos
# 11.08.2018 ob 14:33
generacija56, upam, da se zavedaš uporabo PRETEKLIKA. Rusi so imeli N1, tako kot Američani so imeli Saturn V. So imeli - preteklik (oboji skoraj 50 let nazaj). Tudi ZDA nekaj desetletij ni imela več rakete zmožne takih tovorov po opustitvi programa Apollo. So pa bili v stanju (da tebe citiram).
Trenutna realnost pač je, da Rusi ne potrebujejo raket s takšnimi nosilnostmi, ker nimajo v planu nobenih projektov, ki bi to zahtevali - in posledično ta hip NIMAJO take kapacitete. Tako kot Američani niso dolga leta potrebovali, zdaj pa so si zmislili te nove projekte in zato pač IMAJO.
Kake veze ima zdaj to, če je nekdo v stanju ali ne, mi ni čisto jasno. Razen, če si človek, ki bolj visi na de jure kot na de facto zadevah.
Ni_Nicka
# 11.08.2018 ob 07:42
Veliko strokovnih podatkov, o katerih ne vemo nič. Dobro, 6,5 miljard še imamo. :D
K_ris
# 11.08.2018 ob 06:46
Bom gledal izstrelitev, potem pa še dobre pol ure počakam, da prileti do sonca.
eMZe
# 12.08.2018 ob 19:15
Stoychi,
pa saj je vročina že popustila.
Kateri asteroidni pas nameravaš srečati med Zemljo in Soncem? Se priporočam za kako fotografijo asteroida, ko potuje med Zemljo in Soncem.
Vongobongo
# 12.08.2018 ob 11:28
generacija56

" Karkoli bo ta sonda izmerila, bo edino sprožilo izdelavo še bolj smrtonosnega orožja."

To so tvoje domneve ,, brez dokazov ;p Drgac pa kaj predlagas , da to izvedejo Rusi ( ki jim ocitno bolj zaupas ). Ali katera druga drzava. Mogoce hoces , da se ukinejo raziskave vesolja ? Kaj je tvoj predlog ali resitev , kako priti do teh meritev ??

Ps; saj ves da je NASA , od kar deluje . Dobila tok kesa kot ga bo USA vojska dobila samo letos ;)
Vongobongo
# 12.08.2018 ob 11:20
generacija56

Zakaj si programiran da siris politicno propagando , pod znanstvenim clankom ????

Marsikatera drzava ( ne samo Rusi ) , je sposobna naredit rakete, a jih zdaj ne rabijo , trenutno pa jih rabi USA , saj posilja satelit v vesolje.

Tko da te sploh nerazumem , zakaj kricis kako so Rusi carji ;)
Abndbn
# 11.08.2018 ob 10:35
Poenostavljena primerjava: dati roko v pečico ali položiti dlan na steno vroče pečice. Pri prvem bodo opekline precej manjše kot v drugem primeru (ne poskušajte tega dejansko izvesti).


Mislim, da je ta strah pri tistih, ki so se prebili tako daleč pri tem članku, odveč :D
Vongobongo
# 12.08.2018 ob 11:33
Generacija65

" Ne, nič jim ne pove.
To so opranoglavci, ki se jim ne sanja prav nič o znanosti, ne o zgodovinskih dejstvih!
Imajo le nalogo posredovati show! "

Ves kaj je najbolj smesno. Da ti opranoglavci , ki se jim ne sanja prav nic o znanosti, tebe zmeljejo v znanju ;) Zakaj ne napises znanstvene studije in vsem tem dr.znanosti pokazes kako nimajo pojma ???
Pac-Man
# 11.08.2018 ob 15:22
generacija56
# 11.08.2018 ob 14:53
------------------------------------------------

Kljub vsemu lajanju Rusija še vedno nima rakete, ki bi bila sposobna izstreliti Parker proti Soncu.
Pac-Man
# 11.08.2018 ob 13:10
Hijena
# 11.08.2018 ob 12:35

Naj zaprosijo Rusijo, da jim ponese sondo v vesolje
-------------------------------------------------

Ne more.

Tole je Delta Heavy. Rusija nima tako zmogljive rakete.
Pac-Man
# 11.08.2018 ob 13:59
generacija56
# 11.08.2018 ob 13:34

Za tvoj arhiv, Rusi SO V STANJU
------------------------------

...uničiti dobro mrd $ vredno sondo?

Nobena izstrelitev N1 ni bila uspešna.

janezi
# 12.08.2018 ob 18:02
Generacija56 ?'???
----------------
ma nima ti smisla odgovarjat...……….
Vongobongo
# 12.08.2018 ob 11:39
Generacija56

" Ko Rusi nekaj dajo v uporabo, 50 let ne skurijo enega človeka, amiji v tem obdobju dve posadki...."

Kok ljudi pa so Rusi poslal v vesolje in kok USA???? ;)
gozdar1
# 12.08.2018 ob 01:24
@generacija56
Če že citiraš wikipedijo vsaj citiraj stvar v celoti, čisto "slučajno" si izpustil:
The N1-L3 used only kerosene-based rocket fuel in all three of its stages, while the Saturn V used liquid hydrogen to fuel its second and third stages, which yielded an overall performance advantage due to the higher specific impulse. The N1 also wasted available propellant volume by using spherical propellant tanks under its conical-shaped external skin, while the Saturn V used most of its available cylindrical skin volume to house capsule-shaped hydrogen and oxygen tanks, with common bulkheads between the tanks in the second and third stages.

The Saturn V also had a superior reliability record: it never lost a payload in two development and eleven operational launches, while four N1 development launch attempts all resulted in failure, with two payload losses.


Kjer razloži zakaj je imel saturn večjo nosilnost in je bil veliko bolj zanesljiv.
eMZe
# 11.08.2018 ob 20:41
RJSlo
Nimamo spojine, materiala, teksture, ki bi resneje zdržala 5.500 stopinj. Kak volframov karbid ali kaka specialna oblika diamanta odnehata pred 4.200 stopinjami. Hafnijev karbid nekoliko pod 4.000 stopinj, a ima neprijetno lastnost, da je precej gostejši od svinca (10 cm ščit na raketi...).
Vongobongo
# 13.08.2018 ob 08:57
mb128

" Mislim res ne vem zakaj eni druge tako nehumano dajete v nič!"

Ker so oni zaceli z tem , si zasluzijo isto ;) Naj bo fer za vse ;p Zakaj nekoga nebi dajal v nic , ce pa ocitno prosi ,da to naredis ? ;)
janezi
# 11.08.2018 ob 22:17
Rusi so vedno in bodo vedno korak pred plačanci...
Vrstic pa ne bom prevajal, ker so le podatki.
--------------------------------
pa to nima veze z rusi.Vsako novo spoznanje je človeštvu v prid.
Pac-Man
# 11.08.2018 ob 14:33
generacija56
# 11.08.2018 ob 14:07

Daj no, raketa je bila zgrajena pred 50 leti...
A misliš, da DANES ne bi bila sposobna, po posodobitvi?
------------------------------------

"Posodobitev" je enako smiselna kot ponovna proizvodnja An-22



Saturn V bi bil še vedno 50% bolj zmogljiv.
Polymath
# 11.08.2018 ob 10:41
Upam, da so namontirali notri HD kamere in fotoaparate z največjimi ločljivosti.
čik
# 12.08.2018 ob 09:27
a bo ratal?
G.Bruno
# 12.08.2018 ob 08:02
gozdar1
zakaj je imel saturn večjo nosilnost in je bil veliko bolj zanesljiv.

Deutsche qualitätsarbeit. :)
Von Braun se je nato nažalost odpovedal raketni tehniki in začel proizvajati električne brivnike. :)
Pac-Man
# 11.08.2018 ob 15:41
Glaven razlog za tako zmogljive rakete v ZDA je nacionalna varnost. Vohunski sateliti.

Pa kak milijarder ali dva s preveč prostega časa.
deželan
# 11.08.2018 ob 10:36
Super prispevek !
d_a_r_k_o
# 11.08.2018 ob 10:35
Če se je zaprlo, zna biti, da se vrtimo.
copcop
# 11.08.2018 ob 09:56
Dober prispevek, hvala! Čestitam tudi Američanom, brez njihovega prispevka v znanost bi še danes Luno in Sonce zgolj opazovali od daleč.
Vongobongo
# 13.08.2018 ob 14:54
Mb128

Hm ;)
mb128
# 13.08.2018 ob 10:49
Vongobongo
Ker si ravno ti ti bom odgovoril.
Veš to, oprosti izrazu, podjebavanje ne vodi nikamor! Ti lahko dokazuješ določene stvari kakor hočeš in določen % ljudi ti ne bo verjel nikoli in nikdar. Zakaj? Problem je sociološke narave veš. Poglej samo mene. Zadnjič sem bil tu gor etiketiran, da sem še hujši od Ramusa! A res, zakaj pa?! Zato ker sem se vsaj nekaj časa trudil, da bi ta rubrika bila res vredna svojega imena. Nusprodukt tega mojega že kar hrepenenja pa bi bil ta da bi enim na tak način onemogočil izživljanje. Veš sem opazil, da imajo nekateri končan ustrezen faks in vse kar počnejo tu gor je to da, spet pardon izrazu, jebejo druge ljudi v glavo z napredkom pa sploh niso seznanjeni. Še več napredek jih sploh ne zanima. Drugi so pa ravno obratno. Smatrajo se za pritlikave pardon male ljudi in le kdo bo držal z pritlikavci če se oni med seboj ne bodo podpirali?! Edin način da prekineš to, vsaj po moje, hudičevo spiralo je ta da določene preprosto ignoriraš. Tako kot je sedaj imamo samo škodo. Določeni ljudje, ki res obvladajo so zapustili to rubriko že dolgo nazaj in če mene vprašaš bo takšnih vedno več vključno z menoj. Ergo razni bajeslovci bitko za to rubriko na tak način kot se bije sedaj samo dobivajo! A to hočeš?!
mb128
# 12.08.2018 ob 21:56
Pa srečno PSP!
Hijena
# 11.08.2018 ob 12:35
Naj zaprosijo Rusijo, da jim ponese sondo v vesolje
d_a_r_k_o
# 11.08.2018 ob 10:44
Tale stran je obsežna in odpiranje traja toliko dlje. Ampak smo potrpežljivi.
gorazd114
# 11.08.2018 ob 10:40
Nič nebo danes, so glihkar povedali.
a.orhidejca
# 11.08.2018 ob 08:24
čez dobre pol ure ne?
zapravico
# 15.08.2018 ob 08:51
Lepo število ljudi živi na račun naivnosti ljudi
d_a_r_k_o
# 13.08.2018 ob 00:16
Z željami, da se ne prismodi. Prav nič prismojena ustanova.
Gepard007
# 12.08.2018 ob 07:12
@generacija56: Rusi stalno govorijo o "kačestvu" pa nisem še eno stvar v Rusiji prijel v roke, da bi bila kvalitetna razen njihovih matrjošk, ki pa niso state of the art kar se tehnologije tiče.
etz chayim
# 11.08.2018 ob 20:32
Sonce je že 120 dni na minimumu brez sončnih peg,zaradi katerga padajo temperaturni rekordi in uv sevanje še nikol tolk močno.Leta 2009 je bilo sonce celo 260 dni na minimumu brez peg.
d_a_r_k_o
# 11.08.2018 ob 11:04
Tesla oz. Elon naj kar poskrbi za električni dvig tja gor.
fafaron
# 11.08.2018 ob 10:00
Da le ne bo verižnega trčenja s teslo. Krivdo za nesrečo policisti vselej pripišejo tistemu zadaj press
mb128
# 12.08.2018 ob 22:09
eMZe
Asteroidenega pasu med nami in soncem (zaenkrat) ni! Sem pa gledal, da lahko gre k vragu Merkur in evo ti asteroidni oz. kakeršenkoli pas že bo to!
Zakaj lahko do tega pride? Iz iztega razloga kot je prišlo do asteroidnega pasu med Marsom in Jupitrom. Tam je za ateroidni pas kriv Jupiter po vsej verjetnosti tukaj pa bo, če bo do njega prišlo, krivo Sonce!
Če smo že pri tem. Kako pa je nastal Kupirjev pas in Ortov oblak? Aja pardon Ortov oblak je zaenkrt še samo domneva!
In zakaj sploh ta moj zapis?! Mislim res ne vem zakaj eni druge tako nehumano dajete v nič!
d_a_r_k_o
# 11.08.2018 ob 15:55
'Sončna' uprava dela tudi v nedeljo.
Mogoče zadevo spremlja Poglavar in ne priobči svojega mnenja.
d_a_r_k_o
# 12.08.2018 ob 10:12
V redu naj gre tja in nam prinese kakšno zlitje. Menda bi nam bilo v korist.
sajn.frane
# 11.08.2018 ob 14:50
Očitno jim ne marajo Rusi prodati raketnih motorjev brez njih so v R...ti!
generacija56
# 11.08.2018 ob 13:39
Manjka ena vrstica:
The N1 was intended to place the ≈95 t (209,000 lb) L3 payload into low Earth orbit.
fafaron
# 11.08.2018 ob 09:53
Neki se kadi. Rastjepl bo ...
Kazalo