Znanost in tehnologija

Poudarki

  • NH se pripravlja na novoletni oblet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 55 glasov Ocenite to novico!
Pluton
Področje, kjer so našli sipine. Fotografija je bila posneta 15 minut po najbližjem obletu z razdalje 18.000 kilometrov, ko je New Horizons pogledal nazaj proti s Soncem obsijanem Plutonu. Desno je vidna ravnica Sputnik, levo in spodaj je gorovje, takrat še imenovano Hillary. Foto: NASA/Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory/Southwest Research Institute
Sipine
Sipine so vidne kot zameti ob vznožju gora. Spodnje zaplate so iz metanovega in dušikovega ledu, velike pa so približno kot ljubljanska občina vsaka. Foto: NASA/JHUAPL/SwRI
Zemljevid Plutona
Septembra 2017 je Pluton dobil uradna geografska (ali plutografska) imena. To se ne zgodi ravno pogosto. Področje, kjer so našli sipine, je v levem zgornjem delu ravnice Sputnik. Foto: NASA/JHUAPL/SwRI/Ross Beyer
Nova obzorja
Decembra 2017 je sonda New Horizons fotografirala telesi Kuiperjevega pasu 2012 HZ84 (levo) in 2012 HE85 (desno). Nista ravno vizualni poslastici, a bliže od tega ni še nihče prišel, in obenem nihče še ni posnel fotografije dlje od Zemlje. Bolje bo na novega leta dan, ko bo NH le 3.000 kilometrov stran od naslednje tarče in jo bo posledično precej bolje videl. Foto: NASA/JHUAPL/SwRI
NGC 3532
NGC 3532, kot ga je decembra 2017 posnela sonda New Horizons. Fotografija je s trona posnete najbolj od Zemlje oddaljene fotografije po 27 leti vrgla slavno Bledo modro piko. Foto: NASA/JHUAPL/SwRI
2014 MU69
2014 MU69 in sonda New Horizons na novega leta dan 2019, kot prizor vidi Nasin umetnik. Zanimivost: takrat bo NH 1,6 milijarde kilometrov oddaljen od Plutona. Foto: NASA/JHUAPL/SwRI
Trenutni položaj NH-ja in cilja. Foto: Nasa

Dodaj v

Na Plutonu odkrili sipine, a niso peščene

Sadovi misije New Horizons
2. junij 2018 ob 15:32
Ljubljana - MMC RTV SLO

Pluton je na neki način podoben Zemlji. Ima ozračje, vreme, gorovja, prostrane ravnice in tudi – sipine. A ko se pogleda pobliže, se podobnosti končajo.

Še tri leta po prvem obletu Plutona v zgodovini znanstveniki še vedno žanjejo njega plodove. Raziskovalci ameriške Univerze v Plymouthu so se zakopali v takratne meritve sonde New Horizons in ugotovili, da ima tudi ta mrzli, pritlikavi planet sipine. Tako kot Zemlja, le da so ledene.

"Vedeli smo, da lahko sipine najdemo na vsakem telesu Sončevega sestava z ozračjem in trdnim, kamnitim površjem. Nismo pa si mislili, da bomo nanje naleteli na Plutonu, saj ima komajda kaj atmosfere in temperaturo pri –230 stopinj Celzija," je povedal Matt Telfer, glavni avtor raziskave, objavljene v reviji Science.

Izhlapevanje pri hudem mrazu
Sipine ležijo na robovih 1.000 kilometrov velike ravnice Sputnik, podekvatorskega dela Plutonovega "srca", in so usmerjene proti gorski verigi na severu. Dolge so približno 75 kilometrov, piše v sporočilu za javnost. Znanstveniki so se namenili ugotoviti, iz česa so in kako so nastale. Naloge so se lotili z metodo prostorske analize sipin ter gibanja tamkajšnjih vetrov (ti na Plutonu pihajo s hitrostjo do 40 kilometrov na uro). Uporabili so tudi spektralno in številčno modeliranje.

Zgodilo naj bi se takole ... Kljub hudemu mrazu, ki se giblje med –228 ter –238 stopinj Celzija, vreme na Plutonu še vedno dejavno spreminja površje in poskrbi za plejado geoloških pojavov. Površje večinoma prekrivajo številne oblike ledu iz različnih snovi. Ta se ob sončnem obsevanju začne nekoliko taliti, dušikove spojine sublimirajo (izhlapijo, se spremeni v plinasto obliko brez vmesnega prehoda v kapljevinasto stanje), med postopkom pa nastajajo zrnca iz metana, ki se raztrosijo po okolici. Tam jih pograbijo vetrovi in ponesejo s seboj, vse dokler ne naletijo na izrazito oviro, kot je 5 kilometrov visoko gorovje Al Idrisi v bližini ekvatorja, ki zapira ravnico Sputnik.

Mednarodna znanstvena skupina je prišla še do sklepa, da so sipine stare največ pol milijona let, bržkone še precej mlajše. So namreč razmeroma nedotaknjene.

"Na Zemlji potrebuješ dokaj silne vetrove, da lahko dvignejo in ponesejo pesek v zrak. A ko so enkrat v zraku, jih lahko naokoli nosi tudi do petino šibkejši veter. Na Plutonu je vse to precej laže zaradi izrazito manjše težnosti in skrajno nizkega zračnega tlaka. Posledično lahko sedimente okoli prenašajo tudi 50-krat šibkejši vetrovi. Nadalje na začetek procesa poskakovanja delcev naokoli vplivajo tudi temperaturne razlike v plasteh ledu, ki jih povzroča Sončevo obsevanje. Če ta dva procesa združimo, lahko na Plutonu ob njegovih običajnih vremenskih razmerah dobimo sipine," je izjavil geolog Jani Radebaugh z Univerze Brighama Younga.

Model, ki po njihovem najbolje predstavi videno, je takle: posamezne sipine z dolžino med 400 metri in enim kilometrom najverjetneje sestavljajo delci z velikostjo med 200 in 300 mikrometri, ki jih priskrbijo vetrovi s hitrostjo nad desetimi kilometri na uro.

To pomeni, da so sipine najbrž univerzalni vesoljski pojav. Kjer koli v vsemirju bi našli kamnit planet, na njem pesek in aktivno tekočino, bi najbrž uzrli tudi domače oblike.

Naslednji cilj Novih obzorij
Sonda New Horizons medtem nadaljuje pot po Kuiperjevem pasu, se razgleduje po področju, kjer človeštvo še nikoli ni bilo, in pri tem odkriva nikoli poprej videne svetove. Ves čas, znova in znova, podira rekord najbolj oddaljene posnete fotografije, ko išče tamkajšnja ledena telesa. Nazadnje je to storila decembra lani, Nasa piše v februarskem sporočilu za javnost. Takrat je bila od Zemlje oddaljena 6,12 milijarde kilometrov. To je še dlje od slavne fotografije Bleda modra pika, ki jo je 14. februarja 1990 posnel Voyager 1, oddaljen 6,06 milijarde kilometrov. Rekord je torej padel po 27 letih. Posneta je bila zvezdna kopica NGC 3532, izdelek ni nič posebnega, pravzaprav rutinsko umerjanje instrumentov. Dve uri zatem so Nova Obzorja rekord podrla znova, ko so fotografirala dve telesi Kuiperjevega pasu (vse vidno desno v galeriji).

NH je ta trenutek 6,21 milijarde kilometrov stran od Sonca in potuje s hitrostjo 50.967 kilometrov na uro glede na našo zvezdo. Namenjena je proti planetoidu 2014 MU69 in ga bo predvidoma na novega leta dan 2019 obletela pri razdalji le 3.000 kilometrov, kar je malo, glede na to, da sateliti GPS letijo okoli 20.000 kilometrov stran od Zemlje. To bo prvi obisk kakega telesa Kuiperjevega pasu (TKP), izvzemši Pluton, najbolj oddaljen oblet sploh, pa še kak presežnik se bo našel. Naleteti utegne na kar dvojno tarčo: ali dve telesi, ki krožita drugo okoli drugega, ali pa sta zalepljeni (podobno kometu Čurjumov-Gerasimenko). Podvig spada med najzanimivejše letos.

Zatem bo NH pot seveda nadaljeval in v svoji podaljšani misiji predvidoma opazoval še kak ducat TKP-jev. Sonda bo ves čas opravljala tudi meritve sončne plazme, prahu in nevtralnih plinov.

Nekje na sredini naslednjega desetletja naj bi mu začelo zmanjkovati električne energije, ki jo pridobiva ob razpadu radioaktivnega plutonija. Na Nasi upajo, da jim bo delovanje uspelo ohraniti še precej dlje, če bodo uganili nekatere instrumente. Okoli leta 2040 bo od Sonca oddaljen okoli 100 astronomskih enot, kar pa še ne bo dovolj za aktivni prestop v medzvezdni medij, ki se, sodeč po meritvah Voyagerja 1, začne po 120 astronomskih enotah. Ta sonda bo sicer postala človeštvu nedosegljiva okoli leta 2030.

Nekaj malega o pritlikavcu
Pluton je pritlikav planet, dobrih pet milijard kilometrov stran od Sonca, kar je 40-krat dlje od Zemlje, piše v Nasinem opisu. Nahaja se za zadnjim (znanim) planetom Neptunom in je najmasivnejše telo tamkajšnjega Kuiperjevega pasu, ne pa največje – to mesto pripada Eridi. Obenem je celo manjši od Meseca s premerom 2.380 kilometrov. Kljub temu ima kar pet svojih lun. Ena, Haron, je skoraj tako velika, zato se sistemu reče tudi binarni.

En oblet okoli Sonca opravi enkrat na 248 zemeljskih let. Njegov dan, torej en obrat okoli lastne osi, traja 153 zemeljskih ur oz. približno šest naših dni. Sodeč po predlanski raziskavi bi lahko imel celo podledni ocean tekoče vode.

Video 1: Prelet Plutona

Video 2: Prelet Harona

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
ErikD
# 02.06.2018 ob 16:21
Ne bom komentiral, še vedno sem namreč užaljen, da so Pluton skinili iz deveterice...
neutrino
# 02.06.2018 ob 16:56
Potem pa se bo mogoče lahko Anakin Skywalker tja preselil. On namreč res, res ne mara peska.

ErikD, ne biti jezen. Pluton je zdaj v boljši družini. S takimi brati in sestrami, s katerimi ima veliko skupnega. Prej je bil nek tujek v svoji družini. Gotovo je zdaj bolj srečen.
zapravico
# 02.06.2018 ob 17:24
Pa nobenga bifeja,brez veze
eMZe
# 02.06.2018 ob 19:36
@luckyss
Pravilno ime je Nibilu ali na daljše Ni ga bilo.
Tudi treh, petih ali sedmih kupol, po katerih blodijo vsi sumerski planeti in zvezde, še nismo odkrili. Še nimamo dovolj dobrih naprav. Sumerci pa so to poštudirali že davno. Res carji.
kvisko75
# 02.06.2018 ob 16:31
Niso peščene? Škoooda. Pa najrajš imam peščene!
aparat-čik
# 02.06.2018 ob 19:24
Pluton ima zelo veliko luno, tudi glede tega je podoben Zemlji...

kar se tiče sončne svetlobe je ta na Plutonu (okoli 40 AU) okoli 1200 krat šibkejša kot na Zemlji.

Na razdalji 1500 AU (astronomskih enot) Sonce sveti približno toliko, kot polna luna na Zemlji.
Kobalt
# 02.06.2018 ob 19:09
Kako izgleda dnevna svetloba na Plutonu? Temnejša/svetlejša kot noč na Zemlji?
zozozo
# 03.06.2018 ob 07:31
Super so ti članki, ampak malo pa g. Masten pretirava s slovenjenjem izrazov. Numerično modeliranje je po slovensko numerično, ne pa "številčno". Edini zadetek za "številčno modeliranje" na google je ta članek.
Bivši uporabnik
# 02.06.2018 ob 20:06
Čedalje rajši imam našo Zemljo.
Vongobongo
# 02.06.2018 ob 20:51
Hvala za zanimivi clanek ;)
prim00z
# 02.06.2018 ob 18:53
v poljudnoznanstvenem članku daste površinsko primerjavo ljubljanske občine... adijo ste rtv, kot da nimamo merskih enot za površino... država v državi, res.
neutrino
# 05.06.2018 ob 00:14
Kobalt, zapri se v čisto temno sobo. Prižgi eno 1W tlivko in jo drži pol metra stran od stene.
Tako približno bi bila ta stena osvetljena na Plutonu, ko je ta v apheliu. Zdaj zamenjaj to tlivko za 3W in imaš pogoje v periheliju.
bob
# 03.06.2018 ob 20:55
Ni peska, ni kamel, ni nafte, ni politike, ni vojn, pač pa Pluton na katerega sem deset let čakal, da se razkrije in pokaže svoje čare. No in tu je v vsej svoji zaledeneli lepoti in upam, da fotograf NH nas še s čem preseneti.
eMZe
# 03.06.2018 ob 15:13
Kobalt, pred sončnim vzhodom je natanko pred sončnim vzhodom. Preden sonce navidezno pokuka izza obzorja.
pok vejice
# 02.06.2018 ob 19:36
Breakfast on Pluto. ... she called me sand ...

https://www.youtube.com/watch?v=q3arh-OD5vU
kislec
# 04.06.2018 ob 09:31
spodaj je gorovje, takrat še imenovano Hillary.

a zdej se kliče pa Trump??
Kobalt
# 03.06.2018 ob 17:20
eMZe, torej, če sonce vzide ob 5:13, je minuto predtem še čista tema?
Kobalt
# 03.06.2018 ob 12:43
@aparat-čik

Hvala za odgovor.

Omenjena "številčna razmerja" si težko predstavljam, mi primerjava "1200x šibkejše" ne pove veliko. Sem pa našel sledeče: svetloba je opoldne na Plutonu tako močna kot na Zemlji pred sončnim vzhodom oz po sončnem zahodu. Ostaja pa vprašanje, je to 5 ali 30 minut pred njim/po njem. Nisem pa prepričan kaj misliš s 1500 AU oddaljenosti in močjo polne lunine svetlobe ( ker predtem omenjaš 40 AU oddaljenosti Plutona). Meni se ta zdi močnejša kot recimo "svetloba" 30 minut po zatonu sonca.
mb128
# 03.06.2018 ob 10:54
Motite se, vsi se motite. Na tem planetu so ogromni črvi. Je nekakšna vesoljska postaja za gorivo. Plutonovo galaktično ime je Arrakis.
Kakšen Nibiru oz. Nibu, kakšen Nebohodec.
Nozniprst
# 02.06.2018 ob 22:13
Zdaj sem pa presenečen, o čem teče beseda.
Dobra roba.
GorskiVodnik
# 03.06.2018 ob 12:01
Hja, kot vse kaže, te sipine niso ravno primerne za sončenje, bi nas preveč zeblo v podaljšek hrbta. Ampak če boste potovali tja gor, vseeno vzemite brisačo s sabo ;-)
gesan
# 02.06.2018 ob 18:09
glavno, da niso odkrili kako do družbe brez vojn in zlorab!
luckyss
# 02.06.2018 ob 17:01
@ErikD
Saj Nibiru tudi ni več v navezi ;)
No, sedaj ugotavljajo, da je "tam zunaj" prisotno nebesno telo nekajkrat masivnejše od Zemlje..
Ko ga bodo "odkrili" se sigurno ne bo imenoval s pravim imenom...Nibiru..
vranek
# 02.06.2018 ob 17:16
Se zdaj ne vejo kako kroznico ima, kje se klati in kaksna je poselitev. Upam, da raznolika, nasi kroglici podobna.
stroncij
# 02.06.2018 ob 16:48
Na novega leta dan, bo oddaljen dobrih 5 svetlobnih sekund
Kazalo