Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Venera je verjetno imela milijarde let oceanov in gostoljubnih razmer
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 86 glasov Ocenite to novico!
Venera
Venera v več različnih valovnih dolžinah svetlobe. Posnetek japonske sonde Akacuki. V oblakih se pojavljajo temne lise, ki bi lahko bile - to je hipoteza - pojav, podoben cvetenju alg v morju. Foto: INSTITUTE OF SPACE AND ASTRONAUTICAL SCIENCE/JAPAN AEROSPACE EXPLORATION AGENCY
Venera
Venera v ultravijolični svetlobi, ki poudari oblake. Posnetek sonde Akacuki. Foto: Jaxa
VAMP
VAMP, predlagana misija za Venero. Foto: Northrop Grumman
Venera-D
Predlagana misija Venera-D. Foto: NASA/JPL-Caltech
       Na Zemlji imamo oblike življenja, ki uspevajo v zelo kislem okolju, se prehranjujejo z ogljikovim dioksidom in oddajajo žveplovo kislino.       
 Rakesh Mogul, soavtor raziskave
Venera Magellan
Ognjeniška dejavnost na površju. Foto: NASA/JPL
Akacuki
Tako Akacuki ob Veneri vidi Jaxin vizualni umetnik. Foto: Jaxa/Akihiro Ikešita

Dodaj v

Življenje v oblakih Venere? Znanstveniki preiskujejo nenavadne črne zaplate.

Raziskovanje Venere nekoliko zastalo
7. april 2018 ob 15:46
Ljubljana - MMC RTV SLO

Sicer smrtonosno strupena Venera bi lahko v vršacih atmosfere še vedno gostila ekstremofilske oblike življenja, kaže mednarodna astrobiološka raziskava.

Venera je sosednji planet, Zemlji po velikosti in masi dokaj podoben. Znanstveniki se zato že dolgo sprašujejo, zakaj je ubral popolnoma drugačno pot. Medtem ko je Zemlja končala modra in življenju gostoljubna, je njena "sestra dvojčica" danes peklensko vroča, zadušljiva, kisline polna in z atmosfero, ki bi zmečkala tudi podmornice. A to še ne pomeni, da je možnost neke vrste življenja tam izključena. Upanje, da poleg Zemljanov obstajajo tudi "Venerančani", ni povsem neutemeljeno. Njeno ozračje je namreč ogromno in v njem vladajo različne razmere.

Astrobiologi že desetletja razmišljajo, ali se v veliki in dinamični atmosferi Venere pojavlja neke vrste cvetenje bakterij. Tako kot cvetijo naša morja, kadar na določeni lokaciji ugodne razmere poženejo hitro rast alg, bi se lahko ponekod v ozračju Venere, kjer so razmere vsaj približno zmerne, množila kakšna nenavadna bitja. In v ozračju Venere se res dogaja nekaj sumljivega: pojavljajo se in izginjajo temne zaplate. Ameriški znanstveniki Univerze v Wisconsinu, Nasinega raziskovalnega centra Ames in Jaxine sonde Akatsuki so pripravili raziskavo pojava.

Pregledali so dozdajšnja opazovanja Venere in meritve tamkajšnjih razmer, preverili možnosti za potek različnih oblik metabolizma in ugotovili: "Nižji Venerini oblaki vsebujejo pravšnjo mešanico delcev, vode in topil za obstoj mikroorganizmov." Tako piše v znanstvenem članku, objavljenem v publikaciji Astrobiology. Še več, po njihovem mnenju bo hipotezo mogoče kmalu preveriti. Če temne zaplate res vsebujejo biomaso, potem je mora biti dovolj za teleskopsko detekcijo.

Dve milijardi let ugodnih razmer
Venera je imela za razvoj lastnega življenja več kot dovolj časa, sodeč po raziskavi Nasinega instituta Goddard kar dve milijardi. Za primerjavo: Mars, na katerega še kar upajo, je imel nekaj sto milijonov let časovnega okna za biološke podvige, malo več, kot je življenje za vznik potrebovalo na Zemlji.

Ta hipotetični živelj se je lahko razširil tudi po atmosferi. V Zemljinem ozračju so mikroorganizme s pomočjo balonov našli tudi na 41 kilometrih višine, medtem ko Rusi trdijo, da so ujeli živ plankton pri Mednarodni vesoljski postaji, kar je nad 300 kilometri.

Življenje se je sposobno prilagoditi na skrajne razmere. Oblike ždijo v termalnih vrelcih, pa v ledenih razmerah pri –15 stopinjah Celzija, dihajo železo, jedo arzen, se kopajo v kislini ali pa preživijo 50.000 let, zaprte sredi kristala globoko v rudniku ... Torej v takšnih okoliščinah, kakršne se najdejo tudi na Veneri. Ponekod. Med 47 in 50 kilometri višine je tlak 1 bar, kolikor je pri naši morski gladini, temperatura je okoli 60 stopinj Celzija, navzoči so mikronski delci žvepla in kislinskih aerosolov, pa tudi voda in ogljikov dioksid.

"Na Zemlji imamo oblike življenja, ki uspevajo v zelo kislem okolju, se prehranjujejo z ogljikovim dioksidom in oddajajo žveplovo kislino," je - sodeč po sporočilu za javnost Univerze v Wisconsinu - dejal Rakesh Mogul, profesor biokemije in soavtor članka. Poudaril je, da je tudi oblačna, visoko reflektivna in kisla atmosfera Venere sestavljena predvsem iz ogljikovega dvokisa in kapljic vode, pomešane z žveplovo kislino.

Oddaljena opazovanja s spektroskopijo (razbijanjem in analizo prejete svetlobe) so pokazala, da so prej omenjene temne zaplate sestavljene iz večjih koncentracij žveplove kisline in drugih neznanih delcev, ki absorbirajo svetlobo. "Na Veneri lahko vidimo sporadične, spreminjajoče se temne lise, ki trajajo dneve, bogate z žveplom, ki v ultravijolični svetlobi postanejo od 30 do 40 odstotkov izrazitejše, v daljših valovnih dolžinah pa zamolkle," je dejal vodja raziskave, Sanjay Limaye. Raziskovalna skupina je opozorila na tip zemeljskih bakterij, ki imajo podobne absorpcijske lastnosti. Nadalje so delci v temnih lisah takšne velikosti kot prej omenjene bakterije.

Raziskovalni načrti
Preiskovanje možnosti, da bi v Venerinih oblakih morda lahko obstajalo življenje, poteka od leta 1967, ko sta s hipotezo na dan prišla znana znanstvenika Carl Sagan in Harold Morowitz. Sledil je niz vesoljskih sond med letoma 1962 in 1978, ki so z meritvami potrdile razmeroma ugodne razmere v prej omenjeni plasti atmosfere. Nižje se okoliščine hitro slabšajo in pri tleh ustrezajo peklu, kot ga opisuje literarni svet - pri 450 stopinjah Celzija in 90 barih tlaka. To so preverile ruske sonde pristajalnice, ki so na tleh delovale le okoli uro.

Raziskovalna skupina upa, da se bo v bližnji prihodnosti utelesila kakšna misija za Venero. Zadnja velika je bila Venus Express, aktiven je sicer Jaxin Akacuki, a s precejšnjimi omejitvami (več o tem pozneje). V Nasinih predalih ali v konceptualnem razvoju je nemalo imen, skupina izpostavlja predvsem križanca med cepelinom in jadralnim letalom VAMP, ki bi skozi oblake jadral več let in pri tem zbiral vzorce materiala, morebiti tudi kar same mikroorganizme, če tam so. Ostajajo še različne kombinacije pristajalnikov in orbiterjev.

Še najvelikopoteznejši načrt ima ta trenutek Rusija, ki je do zdaj tudi edina (sicer kot Sovjetska zveza) pristala na sosedi. Že dolgo razvija projekt Venera-D, ki naj bi bil izstreljen leta 2026. Po podatkih portala RussianSpaceWeb bo sestavljen iz orbiterja, ki bo krožil okoli planeta, več atmosferskih balonov in pristajalnika, ki naj bi deloval tri ure. Nasa je lani izrazila zanimanje za sodelovanje.

Kaj se dogaja z Akacukijem
Pri Veneri je že več let aktivna japonska sonda Akacuki, a z brazgotinami in omejitvami, ki izhajajo iz njene nesrečne zgodovine. Leta 2010 so jo odposlali v konici Mitsubishijeve rakete H-IIA. Izstrelitev je sicer bila uspešna, prav tako polletna pot do Venere. A decembra so presenečeno ugotovili, da je Zora mimo zvezde danice preprosto - odbrzela. Poznejše analize so pokazale, da je zatajil zaviralni motor, ki bi moral sondo dovolj upočasniti, da bi jo lahko ujela Venerina težnost, in sicer zaradi nanosov soli v ventilu med tankom za gorivo in motorjem. Ta se danes ponaša z le nekaj odstotki prvotne silnosti, zato je v praksi nekoristen. Na Jaxi so skovali načrt, kako iz izgubljene sonde kljub temu iztisniti nekaj uporabnega. Po obletu Venere jo je čakala dolga pot okoli Sonca. Izračuni so pokazali, da bo za povratno pot okoli zvezde potrebovala do šest let, zato so Jaxini inženirji pripravili varčevalni program in sondo poslali v hibernacijo. Po miniodisejadi se je leta 2015 dejansko vrnila k Veneri. Toda močno sevanje jo je v vmesnem času poškodovalo. Tako ne deluje glavni motor, znanstveni instrumenti so manj zanesljivi, ugasniti so morali tudi krmilnik za dve pomembni kameri. Znanstvena misija tako traja že dve leti, a pomembnejših dognanj ni bilo. Kogar zanima, lahko nekaj podrobnejših informacij najde tukaj in tukaj.

Kje je še življenje v vesolju
Do zdaj človeštvo ni našlo drugega življenja kot zemeljskega, čeprav logika in statistika ob plazu najdb eksoplanetov pravita, da človeštvo tako rekoč ne more biti osamljeno. Za zdaj se sosede trudi najti v domačem Osončju in kar nekaj je krajev, kjer bi lahko poganjalo kaj drobcenega. Mars je precej negostoljuben, a bi zaradi preteklosti in še vedno dokaj bogate prisotnosti H2O lahko vseboval mikrobne Marsovce, morebiti globoko v jamah. Da o toplih oceanih lun, kot sta Enkelad in Evropa, niti ne govorimo. Še posebej Enkelad naj bi imel - po dozdajšnjih izsledkih - topel povsodni ocean, ki se na dnu stika s kamninami. Povsem mogoče je, da so na dnu tudi podvodni topli vrelci.

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
Balkanos
# 07.04.2018 ob 16:14
Članki o vesolju dobijo od mene velik JA.
RICK
# 07.04.2018 ob 16:22
Ko je pod člankom podpisan Aljoša, vem da bo zanimiv.
opat
# 07.04.2018 ob 16:44
Vedno rad preberem vaše članke g. Masten!
Charles_Darwin
# 07.04.2018 ob 17:58
Ja, Venerini hribčki so pravo gojišče bakterij :)
opat
# 07.04.2018 ob 17:31
furbo
To je rubrika Znanost in tehnologija. Klikni na rubriko Teozofija. Tam boš našel članke zate!
Hijena
# 07.04.2018 ob 16:54
Pozni ste, že dolgo se govori, da so ženske z Venere
SamoRes
# 07.04.2018 ob 16:53
A bo kakšna slika?
1a34
# 07.04.2018 ob 17:03
Kje se da dobiti venerevid Venere?
mihajloo
# 07.04.2018 ob 20:13
trolicnez: "Brez veze, da se matrajo z nekimi mikroorganizmi. Tudi če jih bodo odkrili, bo to za ljudi totalno nezanimivo. Osredotočiti bi se morali na odkritje vrst, ki so podobne ljudem, živalim itd., da bi jih lahko pripeljali k nam na ogled."

Najbolj random comment ever. LOL
opat
# 07.04.2018 ob 18:45
gospa matilda
Mislim, da ste tudi vi zgrešili rubriko! Znanost in tehnologija PA TO... Čudim se, da vam ne skačejo žabe iz ust, ko takšne besedičite...
Ghurka
# 07.04.2018 ob 18:35
je njena "sestra dvojčica" danes peklensko vroča, zadušljiva, kisline polna in z atmosfero, ki bi zmečkala tudi podmornice....kdo pravi,da se mora življenje razvit izključno iz pogojev,ki so na zemlji??.evolucija je jasen dokaz,da se življenje prilagaja,razvija in mutira kadar mora.
furbo
# 07.04.2018 ob 20:23
Kak ste eni ogrozeni ko se potrka na vaso ozkoglednost
copcop
# 08.04.2018 ob 09:01
Ramus
Ne ni življenja na Veneri, se pa odmevno (populistično) sliši tak naslov članka, če si odvisen od denarja za raziskave,....

Normalno da je. Življenje je ustvaril bog, ki se je razkril izbanim bakterijam, ki so tavale po atmosferi iz ujetništva. Obljubil jim je svoj kos atmosfere in kasneje poslal na Venero bakterijo, da jih je odrešila. Vse piše v sveti knjigi bakterij.

Sedaj pa dokaži, da ni res!
Bivši uporabnik
# 07.04.2018 ob 23:32
Hvala za ta cudoviti clanek!
Lešnik
# 08.04.2018 ob 15:45
Neskončno vesolje, a mi edina vrsta na modri krogli? Nemogoče, predvsem pa velika velika škoda, če bi to bilo res.
REsnica
# 08.04.2018 ob 08:45
Ja kaj se pa grejo!
V bibliji jasno piše da je bog ustvaril življenje samo na zemlji!
Lupo Cattivo
# 07.04.2018 ob 23:08
Malo me je članek spomnil na Nepremagljivo Stanislawa Lema :)
Hozntregrji
# 07.04.2018 ob 20:05
Mi smo bakterija Zemlje.
eMZe
# 08.04.2018 ob 20:00
REsnica
takozvani bog je baje ustvaril življenje samo na Bližnjem vzhodu, ki naj bi ga zmotno imenoval "ves svet". V Ameriki, Grenlandiji, Avstraliji, na Filipinih, Kamčatki, Islandiji, so bili izven dosega. Tam so delali po svoje. Pa verjetno studi skoraj povsod drugod.
noreaga
# 08.04.2018 ob 11:11
Dejansko najbolj zanimivi članki...!
DrMatilda
# 08.04.2018 ob 00:14
P.S.

Mislim, poglejmo enkrat kaj se v resnici dogaja. Vesolje se širi, cele galaksije pa požirajo črne luknje v njihovem središču, ki so dejansko ista jajca singularnosti iz katerih naj bi se z Big bangom začelo naše vesolje.
Potem si lahko zamislimo, da bodo nekoč ostale samo še med seboj zelo oddaljene črne luknje, iz vsake pa se bo razpočilo povsem novo vesolje.
To nenazadnje potrjuje tudi Hawkingova hipoteza, le da si jo je mogoče razložil aravno obratno kot je v resnici ,če lahko črna luknja seva virtualne delce, potem jih lahko mogoče v resnici srka, ker je praznine čedalje več, je mogoče prav to tista dodatna snov, it katere lahko nastanejo dovolj velike sile oziroma potrebne količne vesoljske mase.
Rad bi povedal samo, da življenje ni tako enostavno dejstvo in obstaja več mogočih alternativnih hipotez, ki jih je vredno upoštevati v epistomoloških razlagah tako kritičnih in fundamentalnih pojavov kot je raziskovanje drobne žive lučke, sredi zares ogromne mrtve neskončnosti.
opat
# 07.04.2018 ob 21:16
Se opravičijem za napako g. drma tilda! Ne boste verjeli, ko sem še enkrat prebral vaše navedi... vam moram priznati, da nisva na nasprotnih polih. Daleč stran! Kar ste napisali ima resno vrednost! Imel sem problem izluščiti jedro vaših sporočil. Sam sem kot odprta omara, ničesar ne jemljem kot privzeto. Upam, da so vaša sporočila iskrena in pogledi osebni. Veliko sreče še naprej!
DrMatilda
# 07.04.2018 ob 22:55
Stratosfera, zadnja meja.
Vsaj za večino življenja v vesolju, pa lahko to obračamo kakor hočemo. Recimo venerijanci, rojeni v gostih oblakih, ki lebdijo tik med dvema sortama smrtonosnega pekla. Iz molekul plina, bi zelo težko sestavili kakšno uporabno orodje in napravo, za evolucijo bi bilo torej nujno, da se življenje najprej prizemlji, pardon, poveneri,kar pa je za občutljive bakterije praktično nemogoče. Z drugimi besedami, edina civilizacija, ki jo lahko razvije potencialno življenje na Veneri, lahko obstaja edino v ozkem pasu med venero in vesoljem, dokler je ne bi nekaj odpihnilo v eno skrajnost.
Ljudje nismo popolnoma nič na boljšem, prav zaradi razvoja znanosti in humanistike, večina nikoli ne bo videla nič izven meje stratosfere, do koder lahko še letijo baloni. Razlog je zelo preprost, zakaj sploh sanjamo in si izmišljujemo razne koncepte, nekdo vedno posluša, najraje posamezniki brez domišljije, ki tudi niso preveč pametni, ker morajo po cele dneve nadzirati druge in skrbeti za svojo rit, vendar imajo največ denarja in svobode.
Hvala za vso znanstveno fantastiko in čudovite ideje. Zdaj vas elitni razred ne rabi več, za elito je napočil nov dan, zdaj lahko nehamo sanjati, kar se njih tiče, ker že vedo vse kar lahko gre ljudem po glavi. Kdor se zave, da je nekaj možno, se lahko na to možnost tudi pripravi oziroma jo upošteva v svojih vizijah.
Preprosto ni dovolj za vse. Neznana Zemlja je kot ogromen, labirint, iz katerega ni izhoda, predvsem pa je bio habitat izjemno nevarno in nestabilno območje, kjer ne bo nikoli mir in ne moreš vedeti kaj vse te lahko ovira ali celo na mestu pokonča.
Iz tega lahko sklepamo, da je prihodnost sveta v vesolju, medtem ko bo morala večina preživeti življenje v nevarni votlini. Ne samo zaradi gmotnih možnosti, najbolj zaradi splošne zarukanosti in čustvene nestabilnosti, le elita si lahko privošči zdravo vzgojo in uspešno razreši vse psihološke travme, nenazadnje tudi ohranja zdravo in močno telo. Vesolje odlično vpliva na zdravje, ker breztežnost zavira številne bolezni, upočasnjuje celo staranje.
Zato menim, da bi morali iskati živeljenje na drugih planetih v praznini vesolja, predvsem v orbiti planetov, od koder vesoljski polbogovi skrbno pazijo, da nihče iz površja ne udide v njihov razsvetljeno sfero in jim dela pizdarije.
Vongobongo
# 08.04.2018 ob 12:55
Hvala za hud clanek ;)
mb128
# 08.04.2018 ob 10:11
Eh ja, na Discovery Science že dolgo nazaj gledal eno oddajo na kateri so prikazali da bi ljudje lahko živeli na Veneri v nekakšnih lebdečih mestih med oblaki. Sicer pa ne vem no. Misterij pač ki ni nujno da je življenje.
Mimogrede, znanstveniki so v relativno kratkem obdobju opazili v vesolju več ducatov misterjoznih bliskov. Poskusi komunikacije ali kaj drugega?
Ps
makoshark
Oprosti, bil zaseden zato nisem mogel odgovoriti na tvoje zadnje vprašanje. A nadaljujeva tukaj?
bob
# 08.04.2018 ob 09:05
Lep članek, ki te vedno odtava v vesoljska prostranstva z vprašanjem, ALI SMO SAMI? Res bi bilo bombastično odkriti kaj živega na dvorišču našega osončja, pa naj si bo to v obliki mikrobov ali kaj večjega.
DrMatilda
# 08.04.2018 ob 00:03
Ali smo v očeh vesolja že mrtvi?
In za konec, bi se rad dotaknil še najbolj kotroverzno logične teorije vesoljskega kreacionizma, ki to ni. Kaj je pravzaprav kozmična singularnost, iz katere naj bi nastalo vesolje, kako si lahko predstavljamo cel univezum zbit v enosamo točko, manjšo od planckove dimenzije mogočega in stvarnega, ne da bi prestopili magično mejo nedoumljivega.
Najprej velja ugotoviti očitno dejstvo, da smo v vesolju zaenkrat sami. Smo že navajeni, najprej smo mislili, da mora obstajati vsaj še ogromna želva, ki lahko edina zdrži težo celotnega sveta na svojem hrbtu, pa se je izkazalo, da na žalost ne more obstajati in mora biti nekaj drugega. Recimo cela menežerija eterničnih polbogov,ki živijo v dimenziji onstran vidnega in se veselo zabavajo s svetom spodaj. Te sanje je razkrojila antigona, zaradi katere so se vsi polbogovi pobili med sabo, ljudje pa so potem zaklali še zadnjega Boga. Ostali so samo negovi angeli smrti,ki se skrivajo v teoriji kaosa in praznin v sicer konsistentnem, vendar jalovem in frigidnem znastvenem modelu kreacionizma. Slednje sta ubila šele relativnost in kvantna mehanika, zaradi katerih smo neprestano zrajcani nad nobimi doživetji in spoznanji, največje med njimi pa je verjetno, da se stvarstva enostavno ne da razumeti.
Z drugimi besedami, pvosem mogoče je, da bom onamesto življenja, odkrili v vesolju smrt.

To vendar potrjuje tudi edino nedvoumno dejstvo, da smo ostali pri življenju samo še mi.

Mrtvim je lažje, ker jim ni treba ničesar vedeti. Edini pravi paradoks je sama singularnost, v kateri so očitno obstajali pogoji za seme življenja. SOdobna znanost zmotno in zavržno domneva, da je bila singularnost zgolj neka nedoumljiva oblika atomske energije, katere agregatno in multi dimenzionalno stanje se je spremenilo v mrtvo skalo, na kateri je iz povsem naključnih razlogov pognalo prvo življenje, temu pa je usojen zverinski boj močnejšega in bolje prilagojenega, za obstoj in širjenje lastne vrste, dokler ne bo celo vesolje prekrito s plastjo organskega dreka. To znanstveno dogmo lahko razumno tudi obrnemo in predpostavimo, da je bilo vesolje najprej neka občika žive sile, ki je izločila materijo kot svoje blato ter druge stranske produkte nadzemleljske civilizacije. Vesolje se je torej samo iztrošilo in utrudilo, življenje je preživelo zgolj v posameznih žepih, kjer počasi razkraja in izginja v bolj stabilno mineralno formo, ta pa bo večna in nespremenljiva, itak je vseeno kaj bo.

Naredimo vesolje spet veliko in ga obnovimo v nekdanje veličastno stanje :)
kislec
# 09.04.2018 ob 07:21
... motorjem. Ta se danes ponaša z le nekaj odstotki prvotne silnosti, zato je v praksi nekoristen. ..

A to je presežnik pri stopnjevanju samostalnikov: moč - jakost - silnost
DrMatilda
# 07.04.2018 ob 19:53
opat # 07.04.2018 ob 18:45

Reče se drma tilda, ne doktor matilda, ki je zgolj parodija na Dr. Mengleja, lol :) Parodija je v vsebini mojih komentarjev, ker sem goreč nasprotnik evgenike in nedvomno moški.

Mogoče je koga zmotilo, da govorim o kozmičnem kreacionizmu, kot da znanstvena skupnost dela kaj drugega, s takimi novicami.
SIcer pa menim, da sem dobro poenostavil okvir članka, mogoče je lažje debatirati, če cel koncept karikiramo in predstavimo bolj otročje, vendar tato nič manj tehnično korektno. Morala je problem, saj zato se pa trudim, znanost lahko zagovarja sama sebe.
vombat98
# 08.04.2018 ob 16:25
vau, tudi japonci imajo vizualnega umetnika,kot nasa
NoriPlanet
# 07.04.2018 ob 21:18
Človek je hipercelična bakterija, ki ji bo nekega dne potekla življenska doba. Ubila ga bo preprosta nekaj celična bakterija.
DrMatilda
# 07.04.2018 ob 18:20
Zakaj je življenje na Zemlji tako raznoliko, kdo na tem svetu pa danes še uživa železo in žvepleno kislino? Nekatere bakterije še vedno zmorejo transmutacijo elementov, vendar zgolj v določenih delih organizmov, kjer lahko recimo dihajo metan in ni kisika.
Ne smemo pozabiti, da je planet prehajal skozi različna obdobja totalnega izginotja celih življenjskih vrst, najverjetnejši razlog je bila nagla spremeba biohabitatov, še posebej so bile kritične spremmebne sestave zraka, ki ga morajo dihati bitja in vode, ki jo je največ v sistemu, kot so recimo jezera in seveda morja. Mi bi recimo zelo težko dihali, če bi se vsebnost kisika v zraku zmanjšala že samo za par procentov.
Vendar ima vsak armagedon neke svoje meje, kataklizmična katastrofa je vendar fizikalni pojav, ki ne more zajeti cele celote. Povsod so se ohranili drobni žepi prazgodovinske narave, kjer lahko izbrisano življenje še vedno vztraja. To je po svoje dobro, ne moremo namreč vedeti katera oblika mutacij bo kritična za naslednje izginotje vrst, povsem mogoče je, da bo do spet nastale razmere, ugodne za neko vrsto, ki se je morala več milijard let skrivati nekje pod zemljo oziroma v najbolj nedostopnih kotičkih planeta.
Zemlja si na tak način veča možnosti za ohranitev soje posebnosti, te neprilagojene oblike življenja so tudi najboljši modeli za študijo vesoljskih organizmov, ki jih še nismo srečali. Saj ne moremo vedeti kaj bi nam lahko v prihodnosti pomagalo, mogoče bo katera od naših vrst lahko razžrla oklepe sovražnih vesoljcev ali jih preprosto zastrupila z izločenimi plini, z vsako kataklizmo postajamo zemljani bolj odporni in nevarni.
To pa na žalost izniči tudi teorijo o kozmičnem planktonu, ki naj bi raznašal po praznini ter zasejal seme življenja visoko v redki atmosferi planetov, kot prvo, kar je dobro za nas, ni dobro za Venero, drug problem pa je sam princip vesoljske okužbe, če planeti ne bi bili ločeni s smrtonosno in nepremagljivo bariero življenja, bi lahko en virus okužil celo vesolje.
Iz tega lahko sklepamo, da je življenje osebno, morda bi morali začeti govoriti o specifičnem, unikatnem in neponovljivem karakterju živih planetov vesolju.
DrMatilda
# 07.04.2018 ob 18:00
Če vam je všeč novi znanstveni primitivizem, poznam še drugo verzijo kozmičnega kreacionizma.
Vsi planeti so samo kaplje našega sončka, ki so se ohladile in strdile v planetarne gmote in lune. Vsak planet torej skriva v svojem jedru košček sonca.
To je pomembno zato, ker lahko skrivnostne svetle sile,v sloju med plazmo in tekočo snovjo, ustvarijo zametke življenja, ki ga potem izločijo vulkani na površje. Vsak planet v vesolju je torej živ, le da je odvisno od specifičnih razmer kje se lahko razbohoti, v neki mutirani obliki,primerni za konstanto obstoječih sil v planetarnem sistemu.
Tako je popolnoma logično, da lahko vidimo zaplate primitivnega življenja v oblakih, kamor jih je odložilo izparevanje Venerinih vulkanov, medtem ko se je na Zemlji lahko razbohotilo v vsej svoji razkošni biosferi. Na ostalih planetih se pa šele bo, kot opisano v zgornji verziji znanstvenega kreacionizma.
dalton1
# 08.04.2018 ob 03:42
Čudi me me, da znanstveniki s teleskopi odkrijejo zvezdo oddaljeno milijardo svetlobnih let, kar je v bistvu neskončna številka, nimajo pa pravih podatkov o veliko bližjih planetih.
opat
# 07.04.2018 ob 19:23
NoriGoban
Se strinjam nismo našli nezemljanov. Oni so našli nas že zdavnaj. Mogoče so naselili naš planet. Mi smo tista vrsta, ki potrebuje dokaze. Brez dokazov bo naše vesolje za vse večne čase ostalo prazno in črno. Suho in brez življenja.
Nikolaj
# 08.04.2018 ob 15:32
Človek je v Univerzumu edino inteligentno bitje.
Drugih bitij v Univerzumu preprosto ni.
Do sedaj drugih bitij niso odkrili in jih tudi v prihodnosti ne bodo.
Človek tudi sicer ne bo nikoli dosegel drugih planetov izven našega osončja, ker so razdalje nepremostljive.
Zemlja bo v naslednjih treh miljardah let propadla. Tudi človeka ne bo več.
Lepo je sicer gojiti upanje, da so tudi drugod izvenzemeljska bitja in da bomo osvojile zvezde, a realnost je kruta. Ni upanja.
Obstaja zgolj brezup in nastopila bo večna tema.
DrMatilda
# 07.04.2018 ob 18:24
Sicer pa izjemen članek, mimogrede, da ne rečem celo preproški,
Poglejte si splošno oceno, čista petka, osebno menim, da sta skrivnostni začimbi okultna mistika in ideologija, spretno sublimirana v sicer zelo zanimivo vsebino odličnega znanstvenega članka.
tim sein
# 07.04.2018 ob 16:49
Zakaj minusirate troličneža? Vam ne vklopi, da je šala? Velik plus+++++
Gepard007
# 08.04.2018 ob 00:30
Dej, dej že neandertalci so po jamah po vsem svetu risali vesoljce tule se pa še kar delajo, da odkrivajo toplo vodo...
furbo
# 07.04.2018 ob 17:17
Teozofi pišejo da je obstajalo življenej na Veneri pred nami, pa se fentali in zdj se reinkarnirajo kot nizja zivalska vrsta na zemlji a.k.a cebele in mravlje...mamo vesoljce )
DrMatilda
# 07.04.2018 ob 17:51
Hja, logika modernega kreacionizma je sila preprosta, ker je bilo naše sonce nekoč manjše in bolj hladno, se je življenje najprej pojavilo na veneri. S časom se sonce širi, pas življenja pa se pomika proti bolj oddaljenim planetom, trenutno je na Zemlji, ogreva pa se tudi že na Marsu.
Potem bo nekaj časa mir, Med Marsom in Saturnom je pas asteroidov oziroma se tam planet ni posrečil.
Življenje se je torej začelo čisto blizu saoncu, izoblikovale so ga mogočne vesoljske sile, skuhala ga je gravitacija, premešala so ga magnetna polja,dokler, ohlajeno kozmično jed pa je končno oživela električna sila, ki se je pojavila zskupaj z vremenom, na novo nastalih planetih.
Meni se to sliši logično,upam si ugibati celo, da je bila Venera nekoč mitološki raj, iz katerega sta bila izgnana Adam in Eva.
NoriGoban
# 07.04.2018 ob 19:18
"Do zdaj človeštvo ni našlo drugega življenja kot zemeljskega, čeprav logika in statistika ob plazu najdb eksoplanetov pravita, da človeštvo tako rekoč ne more biti osamljeno. "

Pa kaj je z vami! Miljon let od kar obstaja clovestvo nismo nasli nezemljanov! Zdaj pa naj bi se kar od nekod pojavili! Rajsi malo manj glejte Sci-Fi muvije!
Ramus
# 07.04.2018 ob 16:36
Življenje v oblakih Venere? Znanstveniki preiskujejo nenavadne črne zaplate.

Ne ni življenja na Veneri, se pa odmevno (populistično) sliši tak naslov članka, če si odvisen od denarja za raziskave,....
trolicnez
# 07.04.2018 ob 16:32
Brez veze, da se matrajo z nekimi mikroorganizmi. Tudi če jih bodo odkrili, bo to za ljudi totalno nezanimivo. Osredotočiti bi se morali na odkritje vrst, ki so podobne ljudem, živalim itd., da bi jih lahko pripeljali k nam na ogled.
Kazalo