Najbolj sta onesnaženemu zraku izpostavljena Celje in Zagorje, saj sta obe mesti v kotlini z velikim pretokom prometa, dodatno pa zrak onesnažujejo individualna kurišča in industrija. Foto: Staša Lepej Bašelj
Najbolj sta onesnaženemu zraku izpostavljena Celje in Zagorje, saj sta obe mesti v kotlini z velikim pretokom prometa, dodatno pa zrak onesnažujejo individualna kurišča in industrija. Foto: Staša Lepej Bašelj
Kolesarke v Kijevu
Ena od študij je pokazala, da so največ benzena vdihnejo vozniki avtomobilov, najmanj pa so bili benzenu izpostavljeni kolesarji, ker se ti po navadi izognejo prometnim cestam in poiščejo bližnjice. Foto: EPA

Raziskave so pokazale negativen vpliv na zdravje pri odraslih, pri katerih se posledice pokažejo skozi leta, in otrocih, ki pogosteje zbolevajo za astmo. Na splošno pa se življenjska doba zaradi onesnaženega zraka lahko zmanjša tudi za tri leta. Znanstveniki so ugotovili, da je v Evropi približno 90 ostotkov prebivalcev v mestih izpostavljenih čezmernim vrednostim trdnih delcev, dušikovih oksidov, ozona in benzena v zunanjem zraku. V oddaji Ambulanta 202 so različni strokovnjaki podali mnenje o vplivu onesnaženega zraka na zdravje ljudi.

Črni ogljik oziroma saje vstopaj v naše telo skozi dihala
"Delce črnega ogljika so našli tudi v možganih, kar je presenetljivo. Bariera med možgani in krvjo je zelo učinkovita in ne spusti ničesar skozi. Vplivi onesnaženega zraka na zdravje so večplastni in so povezani s tem, kaj dihamo, kar ni nujno strupeno samo po sebi. Črni ogljik oziroma saje nasploh imajo zelo veliko površino v primerjavi z volumnom in absorbirajo strupene snovi, ki jih raznašajo po celem telesu," je povedal fizik in direktor podjetja Aerosol Griša Močnik.

Delci črnega ogljika vstopajo skozi dihala ali nosni živec naravnost v možgane. "Skozi dihala gredo po navadi po krvi, v ledvica, jetra, skratka, v vse organske sisteme. Občutljivi sistemi so ožilje, kar vemo, da povzroča aterosklerozo, srce in trebušna slinavka. Pri nekaterih se to pokaže hitro, pri drugih pozneje," je pojasnil Peter Otorepec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Otroci, ki živijo ob bolj prometnih cestah, zaradi onesnaženosti zraka pogosteje zbolijo za astmo. Otorepec je dejal, da ti delci v telesu povzročajo vnetne reakcije in je utopično pričakovati, da bi se telo sčasoma nanje navadilo.

Odrasla oseba vdihne povprečno 10‒20 kubičnih metrov zraka na dan, kar je odvisno od zgradbe telesa in telesne dejavnosti. V primerjavi z zaužito hrano in tekočino je to relativno veliko, zato je zrak pomemben dejavnik zdravja. Mednarodna agencija za raziskave raka pa uvršča trdne delce, poznane kot PM10, med rakotvorne snovi. Najbolj problematične vrednosti teh delcev so v zimskem obdobju zaradi individualnih kurišč in poleti ozona.

Onesnažen zrak je lahko vzrok za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in visokega krvnega tlaka.
"Glavne ugotovitve tujih epidemioloških raziskav, kjer so ocenjevali povezanost med onesnaženostjo zunanjega zraka s trdnimi delci, in izidi nosečnosti ob upoštevanju potencialnih motečih dejavnikov so pokazali, da raziskovalci najpogosteje kot zdravstvene izide opredeljujejo zastoj rasti ploda v maternici, prirojene nepravilnosti ploda, smrt novorojenčka, prezgodnji porod in nizko porodno težo. Izpostavljenost v perinatalnem obdobju vpliva na poslabšanje in razvoj kroničnih bolezni v odrasli dobi, kot je na primer sladkorna bolezen tipa 2, povišan krvni tlak," je povedala Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje Medicinske fakultete.

Največ benzena vdahnejo vozniki avtomobilov
Pred leti so v eni izmed študij merili, koliko benzena vdahnejo ljudje, ki grejo v službo z avtom, kolesom ali peš. Rezultati raziskave so pokazali, da ga največ vdahnejo vozniki avtomobilov, saj se pogosto znajdejo v prometnih zastojih, kar pomeni, da se čas potovanja bistveno podaljša, pa še avtomobili ne tesnijo popolnoma. Najmanj pa so bili benzenu izpostavljeni kolesarji, ker se ti po navadi izognejo prometnim cestam in poiščejo bližnjice, je pojasnil Otorepec.

Čeprav so pred leti z evropskimi standardi znižali emisije na posameznih vozilih, se je po drugi strani število avtomobilov na cestah v zadnjih letih povečalo, je povedala Janja Turšič z Agencije RS za okolje. Tisti, ki živijo in delajo ob najprometnejših cestah, se jim v povprečju življenjska doba skrajša za tri leta, so pokazale raziskave. Najbolj sta onesnaženemu zraku izpostavljena Celje in Zagorje, saj sta obe mesti v kotlini z velikim pretokom prometa, dodatno pa zrak onesnažujejo individualna kurišča in industrija. V Ljubljani pa zaradi onesnaženosti zraka umre 200 ljudi več. V Evropi na leto umre od 40.000 do 130.000 ljudi zaradi posledic izpostavljenosti onesnaženemu zunanjemu zraku zaradi prometa.

S strokovnjaki se je v oddaji Ambulanta 202 na Valu 202 pogovarjala Maja Ratej. Oddaji lahko v celoti prisluhnete na spodnji povezavi.