Bolnika v zgodnejši fazi demence vključite v dejavnosti, ki jih je zmožen početi, da se bo čutil koristnega. Pri tem naj sodelujejo ožji in širši člani družine, sicer lahko skrb za svojca hitro privede do prevelike obremenjenosti skrbnikov. Pri bolniku z demenco se lahko z ustrezno komunikacijo in preureditvijo stanovanja izognete marsikateri težavi.

Do demence privedejo degenerativne bolezni možganov, ki so lahko posledica alzheimerjeve bolezni (60 odstotkov obolelih), kjer gre za motnjo presnove in čezmerno kopičenje ene od beljakovin v možganih. Pomemben vzrok so tudi vaskularne (bolezni možganskega žilja) in reverzibilne demence. Najpogostejša vzroka za reverzibilno demenco sta pomanjkanje hormonov ščitnice ali vitamina B12 oziroma folne kisline, je pojasnila asist. mag. Tatjana Cvetko z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z zdravljenjem depresije ali nadomeščanjem vitaminov in hormonov lahko sčasoma odpravite simptome bolezni in izboljšate kognitivne sposobnosti bolnikov.

Pogosto spremembe vedenja starejših pripišemo letom
Ob prvih znakih demence se lahko bolniki začnejo vesti drugače, kot smo vajeni. Izogibajo se družbe, ne želijo sodelovati v pogovoru, začnejo poležavati, niti ne želijo iti iz hiše, ampak najraje ostanejo doma v postelji. Po drugi strani so lahko nekateri zelo dejavni, nemirni, nenehno nekaj sprašujejo in so naporni za okolico. Posamezniki pa so prijazni starostniki s kratkimi pritrdilnimi odgovori, ki jih v družbi hitro spregledamo. Pa naj bo to na banki, v trgovini ali ambulanti, je pojasnila Cvetkova.

Bolniki z demenco so lahko zaradi vznemirjenosti ali razburjenja nasilni, kar običajno svojce preseneti. Demenca se pojavi na različne načine, zato so njeni znaki težko prepoznavni. Pride do motenj spomina, vedenja, čustvovanja in presoje, zato se človek skozi čas enostavno ne znajde več v domačem okolju. »Običajno postanejo bolniki depresivni, izogibajo se družbe in ne pokažejo več zanimanja za posamezne dejavnosti. V naslednji fazi pogosto iščejo izgubljene stvari, pozabljajo, lahko pride tudi do sprememb značaja in obnašanja. Vse te znake običajno svojci pripišejo starosti in ne pomislijo na demenco. Da je nekaj s svojcem narobe, se izkaže šele v zmerni fazi demence, ko prihaja do vse hujših konfliktov,« je pojasnila Cvetkova. Skrb za pacientovo rutino, redno jemanje zdravil in socialna podpora lahko preprečijo veliko težav.

Ob spremembah, ki jih opazite pri svojcu, se najprej obrnite na osebnega zdravnika
Skupaj s svojcem ali sami se odpravite do osebnega zdravnika in mu pojasnite spremembe, ki ste jih opazili. "Na podlagi pregleda in pripovedi bo zdravnik opravil pregled bolnika, preveril laboratorijske preiskave in naredil orientacijske teste za demenco ter po potrebi uvedel zdravila. Preveril bo dejavnike za reverzibilno demenco (hormon ščitnice, vitamin B12) in usmeril bolnika k specialistu na pregled." Demenco zdravijo nevrologi, za katere potrebujete napotnico, medtem ko se do psihiatra lahko odpravite brez nje. Pomoč nudijo tudi patronažne in socialne službe, ki pripomorejo k urejanju domačega okolja, v primeru hude agresije pa se obrnite na nujno medicinsko pomoč. Dodatne nasvete za premagovanje kritičnih trenutkov vam bodo podali tudi na nevladnih organizacijah, kot so Spominčice, kjer imajo organizirana izobraževanja, v skupinah za samopomoč, na voljo je tudi svetovanje po telefonu.

Pri pogovoru tvorite krajše povedi in govorite razločno
Postavite eno vprašanje in ne več ter pustite osebi dovolj časa za odgovor. Tvorite krajše in nezapletene stavke, uporabljajte preproste besede, če se oseba hitro zmede, govorite dovolj glasno in jasno. "Ne preverjajte ves čas njihovega (ne)znanja in jih s tem ne spravljajte v stisko, bodite prijazni in dobronamerni. Varujte osebno dostojanstvo bolnika in ne razlagajte pred njim vsakomur in kjerkoli o nesrečnih pripetljajih, ki so se zgodili," je predlagala Cvetkova. Bodite pozorni na telesno govorico, obrazno mimiko in očesni stik.

Napake, ki jih pogosto delamo pri komunikaciji
"Predvsem pozabimo, da spotoma pozabljajo. Očitki, da smo jim nekaj naročili, že večkrat povedali ali prepovedali, nimajo smisla, ker so pač pozabili. Pomembno je, da se ne jezimo, če ponovno sprašuje isto, saj je v resnici pozabil, da smo mu že večkrat odgovorili. Bolniki čutijo našo jezo ali celo bes ob naši nemoči, zato se bodo tudi sami na nas odzvali z nemirom in agresijo." Brezsmiselno je prepričevanje o tem, da bolnik nima nekaj prav, saj to pripelje do konflikta in povzroči stres. S preusmerjanjem pozornosti in potrpežljivim usmerjanjem dejavnosti bolnika lahko rešimo marsikatero zagato pri sporazumevanju, svetuje Cvetkova.

Svojci naj prevzamejo nadzor nad jemanjem zdravil
Cvetkova poudarja, da je pri zdravljenju demence zelo pomembno sodelovanje svojcev z zdravnikom, saj ti najprej opazijo spremembe in tako lahko skupaj z zdravstvenim osebjem izberejo ustrezno terapijo. Bolniki se najpogosteje soočajo s stranskimi učinki zaradi prevelikih ali premajhnih odmerkov jemanja zdravil. Na začetku bolezni pomagajte bolnikom samo pri pripravi zdravil, ob napredovanju bolezni pa prevzemite celoten nadzor nad zdravljenjem, je svetovala Cvetkova. To pomeni, da pripravite zdravila za vsak dan posebej, saj na ta način bolnik ohrani določeno mero samostojnosti in vzame ustrezno količino.

Ko resnično razumete, kaj se dogaja z njihovim telesom, lahko poskrbite za ustrezno nego in skrb za pacienta z demenco ter mu omogočite čim bolj polno življenje.

Skrb za dementno osebo je huda obremenitev za svojce
Spoznanje, da je bližnji zbolel za demenco, privede do hudih stisk svojcev. Bolnik ne more več samostojno delovati v okolju, zato mu morajo pomagati vsi člani družine ob podpori socialnih servisov. "Z napredovanjem bolezni se stopnjujejo obremenitve in utrujenost, poveča se tudi finančno breme družine. Glavoboli, nespečnost, hujšanje, motnje koncentracije in apatija so znaki izgorevanja. Depresija in izgorelost sta stalni spremljevalki vseh tistih, ki skrbijo za bolnika z demenco v domačem okolju," je pojasnila Cvetkova.

Bolnika vključite v vsakdanje dejavnosti, da bo čim dlje lahko živel v domačem okolju
Vsaka oseba z demenco je posebna, ima svojo osebnost in zanimanja, zato se morate pri vsakomur osredotočiti na tisto, kar lahko stori in ima do tega veselje. Bolezen napreduje počasi, zato je pomembno zgodnje odkrivanje in zdravljenje. "Vključite ga v tista preprosta vsakodnevna opravila, ki jih še zmore, da se počuti koristen. Nadzor nad zdravili in ravnanjem z denarjem, dostava kuhane hrane na dom, pomoč pri osebni higieni, socialni kontakti ter čiščenje in prilagoditev bivalnega okolja je nekaj ukrepov, ki izboljšajo kakovost življenja in podaljšajo bivanje bolnika v domačem okolju." Ponudite pomoč, tako da jih podpirate, predvsem pa bodite potrpežljivi. Stvari delajte po korakih, zato se osredotočite na en proces in ne več.

Stanovanje je potrebno prilagoditi
Za bolnika je najbolje, da ostane v njem znanem okolju, če je mogoče, v pritličju, kjer ni stopnic. "Ponoči namestite lučko v toaletne prostore, da lahko sledi luči. Ključavnice in ključe uredite tako, da je mogoč vstop od zunaj in se ne more zakleniti. Nevarnost padcev zmanjšate z namestitvijo oprijemal v kopalnici, odstranitvijo preproge in primerno obutvijo. Plinski štedilnik izključite in na električni nastavite »timer« za omejitev časa segrevanja. Omejite čas telefoniranja ali telefonski aparat umaknite, vodovodne pipe na senzor se zaprejo same. Vožnja avtomobila ni varna, bolj zaradi zmanjšane sposobnosti presoje v prometu kot veščine vožnje, kar seveda velja tudi za uporabo kolesa ali motorja v prometu. Opustitev vožnje ali odvzem vozila je za bolnika težka odločitev, ki jo morajo pravočasno prevzeti in izvesti svojci," je predlagala Cvetkova.

Poiščite podporo
"Izobraževanje o bolezni, njenem poteku in pričakovanjih ter premagovanju ovir pripomore, da svojci bolezen lažje sprejemajo in se pripravijo na prihodnost. Pogovor s prijatelji ali v skupini za samopomoč prinaša olajšanje. 'Poskrbi zase, da boš lahko skrbel za druge', je pomembno vodilo vseh svojcev, ki skrbijo za bolnike v svojem okolju," je dejala Cvetkova. S tem, ko vključite v skrb za dementno osebo sorojence, poskrbite za varstvo v domačem okolju, lahko pa osebo vključite v dnevno varstvo. "Hoja, tek ali vrtnarjenje, kar koli vas veseli, vam pomaga ohranjati psihofizično kondicijo, ki jo boste potrebovali še leta. Telesna dejavnost in socialni stiki ohranjajo življenjsko moč. Vzemite si uro na dan samo zase, en dan v tednu in tudi kakšen teden počitnic. Načrtovanje oskrbe v družini skupaj s strokovnimi delavci olajša breme prihodnosti, odločitev o možni namestitvi v dom pa je ključna za razbremenitev svojcev," je poudarila Cvetkova.

Svojec, ki zboli za demenco, pa lahko prinese v družino tudi veselje. Pomembno je, da skrb zanj porazdelite med vse družinske člane, saj bo tako vsem lažje. Mlajši člani družine lahko poskrbijo za sprehode, družabne igre, obisk kavarne ali prijatelja, vnuki pa lahko skupaj z dedki in babicami tudi zapojejo.