Raziskave kažejo, da prenehanje kajenja, četudi je to po dolgih letih kajenja, ugodno vpliva na zdravje. Foto: EPA
Raziskave kažejo, da prenehanje kajenja, četudi je to po dolgih letih kajenja, ugodno vpliva na zdravje. Foto: EPA

Kajenje tobaka in izpostavljenost tobačnemu dimu je glavni povzročitelj raka na pljučih, saj škoduje vsakemu organu v človeškem telesu in dokazano povzroča bolezni dihal, srca in ožilja ter druge bolezni, poudarjajo na ministrstvu za zdravje.

Kot so zapisali, 90 odstotkov bolnikov za rakom pljuč zboli zaradi kajenja. Tobačni dim v zaprtih prostorih je tudi najpomembnejši okoljski dejavnik tveganja za raka pljuč.

Od leta 2007, ko je bila uvedena prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih, se je v Sloveniji izpostavljenost pasivnemu kajenju močno zmanjšala tako v javnih prostorih kot tudi v domačem okolju. Ljudje se tudi vedno bolj zavedajo, da je izpostavljenost tobačnemu dimu prav tako škodljiva kot kajenje samo.

Onesnažen zrak ob kajenju še dodatno poveča tveganje za razvoj raka pljuč, zato je nujno celovito ukrepanje za zmanjševanje onesnaženosti zraka, so še zapisali na ministrstvu.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sicer nedavno na prvo mesto okoljskih povzročiteljev raka pri ljudeh postavila zunanje onesnaževanje zraka. WHO opozarja, da je zrak, ki ga dihamo, vedno bolj onesnažen z mešanico snovi, ki povzročajo raka. Glavni viri zunanjega onesnaževanja zraka so po ugotovitvah agencije promet, pridobivanje energije, izpusti iz tovarn in kmetij ter ogrevanje stanovanj.

Po podatkih izpred nekaj let med ljudmi, ki umrejo, preden dopolnijo 70 let, vsak peti umre zaradi posledic kajenja.