Kljub vetru lahko polepšate svojo okolico z določenimi drevesi, balkonskimi rastlinami ali veliki posodovkami, ki se lažje zoperstavijo vetru kot druge rastline.

Vpliv vetra na rastline
Glavni vpliv vetra na rastline se kaže v tem, kako so listi v vetrovnih razmerah sposobni regulirati vlažnost, toploto in nivo ogljikovega dioksida. V brezvetrju se v okolici lista vzpostavi plast bogata z vlago. Ko se veter okrepi, le-ta odpihne vlažno plast, kar pomeni, da rastlina pospešeno izgublja vodo zaradi izhlapevanja dragocene tekočine (transpiracije) preko listnih rež. Po drugi strani pa zmerno gibanje zraka pripomore k ohlajanju rastline ob močni pripeki, seveda če imajo dovolj vode za vzdrževanje visoke stopnje transpiracije. Močni vetrovi lahko na določenih mestih prekinejo stik korenin z zemljo, tako da rastlina ne more več vsrkavati dovolj vode in nastopi vodni stres. Slednji vpliva na zmanjšano rast rastlin ali njihovo odmrtje. Na prepihnih legah so rastline pogosto podvržene tudi zlomom stebel in listov, nenavadni rasti in zmanjšani temperaturi zraka v njihovi okolici, zato se njihova rast upočasni. Veter, še posebno v kombinaciji z dežjem, raznaša patogene – mikroorganizme, ki povzročajo bolezni – v obliki spor iz okuženih rastlin na zdrave, kar spet vpliva na rast in razvoj rastlin. Še posebno je ogrožajoč veter ob morskih obalah, saj lahko s sabo nosi uničujoč slani pršec, ki povzroči rjavenje listov. Zaradi teh vetrov se sol nabira tudi v tleh in uničuje korenine.

Žive meje kot vetrobrani
Na vetrovnih predelih v vrtu ponujajo žive meje neprecenljivo zavetje pred vetrovi, ki bi lahko izsušili liste okrasnih rastlin in polomili njihove stebelne vršičke. Med takšne vetrobrane sodijo bodike, gaber in glog.

Številne od naštetih rastlin imajo nekaj skupnih lastnosti, npr. majhne in čvrste liste, kakršne imajo glogi in nekatere bodike ali liste spremenjene v iglice kot je to opazno pri brinu. Za vetrobrane so najboljše žive meje iz listopadnih rastlin. Veter navadno goste zimzelene žive meje obide ali preskoči in se začne ob njih vrtinčiti, kar je za rastline še bolj škodljivo kot enakomerno pihanje vetra.

Cvetlične posode na prepihu
Na izpostavljenih legah, kakršne so strešne terase in balkoni, je navadno ves vrt sestavljen iz cvetličnih posod , medtem ko so večja cvetlična korita lahko pomembna sestavina zasaditvenih zasnov na vrhu pobočij ali v obmorskih vrtovih. Na takšnih izpostavljenih mestih grozijo rastlinam predvsem veter in izjemno nizke ali visoke temperature, zato se sadilni kompost v cvetličnih posodah še hitreje izsuši. A to naj vas ne ovira pri ustvarjanju zelene zavese na terasi ali balkonu. Težavni kotički so lahko priložnost za gojenje povsem drugačnih okrasnih rastlin kot so npr. okrasne trave. Te veter ne polomi in so proti izsušitvi bolj odporne kot druge rastline. Prilagodljivost na vetrne razmere so razvile tudi različne vrste pritličnih rastlin z majhnimi listi kot so gorske rastline, pritlikave čebulnice in rastline za skalnjake. Majhnost listov in pritlikava rast jim pomagata pri zadrževanju vode in pri izogibanju poškodbam zaradi vetra. Če želite imeti tudi večje rastline, izberite takšne s prožnimi in upogljivimi stebli, kakršne imajo bambusi in novozelandski lani.

Zavarovanje rastlin pred vetrom
Balkon ali teraso lahko zaščitite z vetrobrani iz akrilnih plošč, ki delno zasteklijo balkon, ne da bi ga zasenčili. Moč vetra lahko zmanjšajo tudi priprave, ki zastirajo pogled na balkon ali zavese iz robustnih vzpenjavk. Izhlapevanje s površine sadilnega komposta lahko na izpostavljenih legah zmanjšate z zastirko iz kamenja ali grobega peska, glinene cvetlične lonce in korita pa je treba znotraj obložiti s plastično folijo.

Drevesa, ki kljubujejo vetru
Drevesa ostajajo v vrtu več let, zato je pravilna izbira še pomembnejša kot pri začasnih rastlinah. Prava drevesa boste našli tako za obmorske vrtove kot tudi za vetrovna pobočja.

Naštete vrste so sicer odporne proti slanim vetrovom, vendar ne prenašajo pršenja morske vode.