Ali je v tem kaj resnice, je Andreja Čokl v radijski oddaji Nasveti na prvem preverila pri strokovnjakinji za pridelavo vrtnin s KGZ-ja Maribor, Miši Pušenjak. Kot pravi Pušenjakova, smo Slovenci prav mojstri, da ustvarjamo prav različne bajke o tem. "Res je, večina starejših knjig piše, da lahko imamo predvsem krompir, ki je bil takrat pomembnejši, večkrat na istem mestu. In to velja še danes. Osnovno pravilo kolobarja, torej tiste kemijske stvari, ki jih rastline puščajo, samemu paradižniku res ne škodijo, imamo pa druge težave. Imamo recimo glivice, ki zamašijo prehodne žile in potem paradižnik uveni," razloži strokovnjakinja.

Kljub vsemu zato svetuje, da poskusimo tudi pri paradižniku dvoletni kolobar, da je torej na istem mestu vsako drugo leto, lahko pa je tudi dve leti ali celo tri zapored na istem mestu, potem pa naredimo predah. Pušenjakova meni, da je to potrebno "predvsem v rastlinjaku, ki je zaprt svet in kjer se vse napake kopičijo in ne redčijo". "Zunaj na prostem imamo namreč tako živo podzemlje, mikrosvet, da lahko marsikatero napako ta mikrosvet popravi, in velja, da je tam res lahko paradižnik več let na istem mestu," pravi. Ob tem pa opozarja na pravilo, da če se pojavi kakšna težava, kar nekaj let ne sme biti na tistem mestu.

"Najbolje je, da si že v osnovi naredimo dvoletni sistem kolobarja; damo vse razhudnike, torej paradižnik, papriko in jajčevec, na eno stran, na drugo polovico pa vse preostale vrtnine. In potem ti dve polovici menjamo," svetuje.

Višja konstrukcija za paradižnik in fižol
Ena izmed možnosti za izogibanje težavam je možnost postavitve posebne, malo višje konstrukcije, ki je namenjena tako paradižniku kot fižolu. "S teh drogov spustimo vrvico, na katerih imamo oporo tako za paradižnik kot fižol, in potem izmenjujemo fižol in paradižnik. Na tak način spet dosežemo vsaj dvoletni kolobar. Potem bomo lahko imeli dolga leta v isti opori oba, sicer pa bodo z obema v nekaj letih spet velike težave," še dodaja.

"Ne priporočam upoštevati nasvetov o paradižniku na istem mestu. Zagotovo ne velja, da sam sebi koristi. Samo nevtralen je, ne škodi si tako, kot si škodijo recimo špinačnice," še pravi Pušenjakova.

Oddaji lahko prisluhnete s klikom na spodnjo povezavo: