S posvetom v Izoli, ki nosi naslov Deinstitucionalizacija na pohodu: Kako bomo v Sloveniji skrbeli za bolne in onemogle naprej? želijo doseči, da bi vsi, ki delujejo na tem področju, združili sile in si razdelili delo, da bi bilo to bolj racionalno in kakovostno.

Kot ocenjuje predsednica Zdusa Mateja Kožuh Novak, načrtovalci razvoja ne znajo oz. nočejo uporabiti znanja in izkušenj starejših niti ne upoštevajo njihovega prispevka kot pomočnikov svojim družinam pri vzgoji otrok ter kot neformalnih negovalcev.

"Zdaj smo že v obdobju, ko so upokojenci že neformalni negovalci svojih staršev," je še dejala Kožuh Novakova.

Država bo morala več vlagati v programe za aktivno staranje. "Tukaj se praktično ne moremo nikamor prijaviti s svojimi programi," je bila kritična predsednica Zdusa. Kot je dodala, "denar je, se pa usmerja v napačne programe". Kot dober primer, ki je prezrt, je izpostavila projekt Starejši za starejše, ki vključuje starejše prostovoljce, a zanj dobijo za enega starejšega le en evro na leto.

Kot še pravi Kožuh Novakova, bi denimo centre dnevnih dejavnosti morali voditi starejši sami. "Tam ne potrebujemo strokovnega kadra, mi smo vsi upokojeni strokovnjaki," je pojasnila, mlade strokovnjake pa bi lahko zaposlili v centrih za dnevno bivanje dementnih, kjer jih potrebujejo.