Med stoletniki v Sloveniji je največ učiteljic, veteranov in neporočenih žensk
Ste vedeli, da je bila najstarejša Slovenka do zdaj Katarina Marinič, ki je dočakala 110 let in 307 dni? O stoletnikih v Sloveniji največ ve Blaž Podpečan, ki je o tem govoril v Nočnem obisku.
V Nočnem obisku je gostoval arheolog in poznavalec stoletnikov Blaž Podpečan
Objavljeno: 7. november 2014 ob 08:11
Ljubljana - MMC RTV SLO

''Skupina učiteljic je zelo zanimiva, saj sem obiskal kar nekaj stoletnic, vendar nobenega učitelja. Tudi na seznamih superstoletnikov je zelo veliko učiteljic, ki so dočakale 110 in tudi 115 let. Eden izmed razlogov je, da so to učiteljice stare šole, ko so bile zelo pomembne moralno-etične vrednote, saj so se v šoli učili tudi higiene in lepopisja, zato so bili vajeni vestnosti, natančnosti, reda in metodičnosti, česar so se gospe držale vse življenje. Poleg tega so ohranjale mladost prek stika z mlajšo generacijo,'' je ugotovil dr. Podpečan. Foto: BoBo
       "Gospod Nikolaj Dragoš je letos praznoval 107. rojstni dan in je trenutno najstarejši Slovenec, medtem ko najstarejša Slovenka ni znana, naj bi pa bila gospa, ki je ravno tako stara 107 let, vendar ni v tako dobrem psihofizičnem stanju. Gospod Dragoš je tudi najstarejši slovenski moški vseh časov, kar je zanimiv rekord, ki medijsko še ni bil izpostavljen.       
Katarina Marinič je bila do zdaj najdlje živeča Slovenka: dočakala je 110 let in 307 dni. Foto: BoBo

Ste vedeli, da je bila najstarejša Slovenka do zdaj Katarina Marinič, ki je dočakala 110 let in 307 dni? O stoletnikih v Sloveniji največ ve Blaž Podpečan, ki je o tem govoril v Nočnem obisku.

Blaž Podpečan je po izobrazbi arheolog, a se že leta ukvarja z zbiranjem ljudskega izročila in zapisovanjem osebne zgodovine slovenskih stoletnikov. Sodeluje z Inštitutom Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v okviru katerega je nastala tudi monografija Staranje v Sloveniji, kjer so raziskovali želje starejših prebivalcev Slovenije. Čeprav je doštudiral arheologijo, se je vedno rad pogovarjal s starejšimi.

Stoletniki znajo veliko povedati o preteklosti, saj je to njihov svet
Na preteklost gleda Podpečan večdimenzionalno, zato si skuša na podlagi pisnih in materialnih virov ter ustnega izročila ustvariti o njej čim jasnejšo sliko, pri čemer mu pomagajo pogovori s stoletniki. "Navdih sem dobil v domači hiši, saj je zadnjih deset let živela tu tudi mamina teta, ki je dočakala 95 let. Ves čas me je zanimalo njeno pripovedovanje o preteklosti in spomini, zato sem že v gimnazijskih letih njene pripovedi zapisal in nastala je zanimiva knjiga, ki bo morda nekoč izšla," je povedal Podpečan. Nato se je pogovarjal z najstarejšimi stanovalci v lokalnem domu za ostarele in zapise strnil v zbirki pripovedi Tedi ni blo tek ko dons, v kateri je približno 400 zgodb iz Spodnje Savinjske doline.

Ljudje radi razpravljajo o razlogih za dolgo življenje
Raziskovalna žilica ga je gnala naprej, zato je še naprej obiskoval domove za starejše, nekaj stoletnikov pa je poiskal na domačem naslovu. Veliko časa namenijo raziskavam o stoletnikih v Ameriki in na Japonskem, medtem ko se v Sloveniji temu ne posveča veliko pozornosti, ugotavlja Podpečan. "Dolgoživost je zanimiva tema, ker se ve, da je vsem ne bo uspelo dočakati, saj so ključi do visoke starosti še vedno skriti, kljub denarju, ki je bil v to vložen."

Najstarejša slovenska superstoletnica je dočakala 110 let
Blaž Podpečan je verjetno spoznal največ stoletnikov in svojo raziskavo predstavil v reviji Kakovostna starost. Izraz stoletnik označuje izredno starega človeka, ni pa nujno, da dočaka ravno 100 let. Ljudem, ki živijo 110 let ali več, pa pravimo superstoletniki. Med populacijo stoletnikov so superstoletniki najredkejši, saj to starost dočaka le eden na tisoč stoletnikov.

Srečanje s slovensko superstoletnico Katarino Marinič iz Deskel (110 let), ki je uvrščena na mednarodni seznam stoletnikov, je bila prelomna točka in preboj v njegovem raziskovanju. "Imel sem kar nekaj treme, saj je od izdaje knjige Tedi ni blo tek kot dons minilo kar nekaj časa, zato sem prišel iz vaje v pogovorih s starimi ljudmi, še poseben občutek pa se je pogovarjati s človekom, ki je star 109 let, saj moraš biti previden že pri stisku roke, da mu je ne zlomiš, vendar je pogovor lepo stekel, pa še fotografiral sem jo," se spominja pogovora z najstarejšo Slovenko.

Z gospo Marinič sta se pogovorila o njeni mladosti v času Avstro-Ogrske, o begunstvu v 1. sv. vojni, času okupacije in fašizma. Zgodaj je ovdovela in bila brez otrok. Preden se je vpisala na mednarodni seznam stoletnikov, so v Los Angelesu preverili vso dokumentacijo, saj je včasih veliko dvomov in je lahko to dolgotrajen proces. Predvsem za ljudi iz Afrike in Rusije, ki trdijo, da so stari 115 let, vendar tega ne morejo dokazati.

Visoka starost je lahko tudi promocija za državo
Med raziskovanjem je Podpečan spoznal več kot 120 stoletnikov. "Gospod Nikolaj Dragoš je letos praznoval 107. rojstni dan in je trenutno najstarejši Slovenec, medtem ko najstarejša Slovenka ni znana, naj bi pa bila gospa, ki je ravno tako stara 107 let, vendar ni v tako dobrem psihofizičnem stanju. Gospod Dragoš je tudi najstarejši slovenski moški vseh časov, kar je zanimiv rekord, ki medijsko še ni bil izpostavljen," pove Podpečan. Če bi bilo moških med superstoletniki več, bi bila to neke vrste promocija za Slovenijo, saj bi nas lahko izpostavili kot narod z izredno visoko dolgoživostjo.

Za delo s starejšimi mora imeti raziskovalec dober občutek
Da je spoznal toliko stoletnikov, si je pomagal z metodologijo pristopa, ki jo je imel izoblikovano že pri pisanju knjige. "Kaj jih vprašati, kdaj odnehati, da starostnikov z vprašanji ne nadlegujemo, kdaj vprašanje razširiti ali kakšno temo opustiti, so pripomogle pretekle izkušnje. Raziskovalec se kali samo v praksi," pojasni Podpečan. V raziskavi so ga zanimali vsi dejavniki, ki vplivajo na dolgoživost in jih je mogoče ugotoviti na podlagi intervjuja brez drugih raziskav, drugi sklop pa se je nanašal na samega intervjuvanca in njegovo življenje, vpetost v socialni in zgodovinski kontekst.

Med stoletniki je največ učiteljic, veteranov in neporočenih žensk
Med stoletniki so veterani II. sv. vojne, veterani na Primorskem, ki so bili udeleženi v italijansko-abesinski vojni, aleksandrinke, redovnice, univerzitetni profesorji, uspešni obrtniki, kmečke ženske idr. "Vsak ima svojo zgodbo, zato je umetnost poiskati skupne značilnosti vseh teh starostnikov," pojasni Podpečan.

"Skupina učiteljic je zelo zanimiva, saj sem obiskal kar nekaj stoletnic, vendar nobenega učitelja. Tudi na seznamih superstoletnikov je zelo veliko učiteljic, ki so dočakale 110 in tudi 115 let. Eden izmed razlogov je, da so to učiteljice stare šole, ko so bile zelo pomembne moralno-etične vrednote, saj so se v šoli učili tudi higiene in lepopisja, zato so bili vajeni vestnosti, natančnosti, reda in metodičnosti, česar so se gospe držale vse življenje. Poleg tega so ohranjale mladost prek stika z mlajšo generacijo," je ugotovil Podpečan. Dejavne so bile vse življenje, najprej v šoli in pozneje v pokoju, ko so nekatere še inštruirale, veliko brale in preživljale čas z vnuki ter jih občasno tudi učile. In ravno ta socialna razsežnost jim je pomagala, da so dočakale tako visoko starost.

Tudi samske ženske imajo med stoletnicami poseben pomen, saj rade povedo, da je razlog za dolgo starost v tem, da so se izogibale fantov. To je na glas povedala novinarjem tudi druga najstarejša Slovenka gospa Ana Mulej. Medtem ko so se veterani v vojnah naučili dobro soočati s stresom in pomanjkanjem, kar jim je pomagalo tudi pozneje v življenju. Najstarejši veteran z dvojnim državljanstvom, in sicer slovenskim in hrvaškim, je bil Ivan Jaklič.
Staranje sprejmejo ljudje različno.

Trditev profesorja Čokla o razlogih za dolgo življenje drži pri večini stoletnikov. Genetika oziroma dednost je pomembna, saj po navadi tako bratje kot sestre dočakajo visoko starost. Na drugem mestu je pamet, kar pomeni umirjen način življenja, zmernost pri prehrani, delu in domačih dejavnostih ter družbenem udejstvovanju, in seveda sreča, ki je ravno tako pomemben dejavnik. Marsikdo bi dočakal visoko starost, če ne bi umrl v nesreči, vojni ali nerodno padel in se poškodoval.

Nekateri stoletniki so še vedno v zelo dobrem psihičnem stanju, vendar slabšem fizičnem, kar pomeni, da so več let nepokretni, spet drugi so v zelo dobrem fizičnem stanju in bi jim človek pripisal tudi 20 let manj kot jih štejejo v resnici, je med obiski stoletnikov ugotovil Podpečan. Staranja in vseh tegob, ki jih prinesejo leta, ne sprejemajo vsi z lahkoto, vendar lažje kot mlajši. Zagotovo je razlog v tem, da so ti ljudje izkusili več hudega kot dobrega, zato so vajeni potrpeti, nekaterim pa pomaga tudi vera. Večina prihodnjih starostnikov si želi zdravja, sreče, ljubezni in medsebojnega razumevanja.

Podpečan je naredil tudi raziskavo o potrebah, zmožnostih in željah ljudi v starosti, ki je potekala med anketiranci, starimi nad 50 let. Ugotovili so, da si v starosti želijo predvsem telesnega in duševnega zdravja ter socialne vključenosti, kar je pogoj za dobro počutje, ter ugodne in cenovno dostopne zdravstvene storitve. Na splošno so ljudje postavili na prvo mesto zdravje, srečo, ljubezen in razumevanje. Anketiranci, stari od 50 do 60 let, pa so najpogosteje izrazili željo po dobrih medosebnih odnosih. Razlog je v drugačnem načinu življenja, saj so v preteklosti ljudje večino dela opravljali skupaj, si pomagali na kmetijah in s tem je bil vzpostavljen tudi neki odnos, ki ga danes ni več. "Eno bistvenih sporočil raziskave je, da se moramo ljudje čim več družiti, pogovarjati in razumeti," poudari Podpečan. Tudi mladi naj več časa preživijo s starejšimi in jih sprejmejo, saj se s starostjo njihove želje in potrebe spreminjajo.

Celoten pogovor lahko poslušate na spodnji povezavi.



B. L.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
costes
# 07.11.2014 ob 11:20
Za veterane je logicno - bogati priviligirani penzioni in ne delavski
Modrijan6
# 07.11.2014 ob 08:35
Kako paradoksalno, na eni strani stoletniki - po drugi pa vse več Slovencev ne dočaka niti penzjona več - umirajo v aktivni delovni dobi - v Sloveniji je vse preveč stresa in posledično raka, kardiovaskularnih bolezni in kapi, žal je tudi vse preveč prometnih nesreč in samomorov. Ta dejstva nam samo sporočajo, da se življenje v Sloveniji ne daljša, prej nasprotno - vprašanje je, če bodo generacije, ki so zdaj stare 50. ali 60. let kdaj dočakale 100. let, bomo videli, čas vedno pokaže.
VinBencin
# 07.11.2014 ob 18:47
Modrijan6
še se bral komentarje...
Po statističnih podatkih sodeč je socializem delal ravno nasrotno od tega kar pišeš.
Vzhodna Evropa ima bistveno nižjo povprečno življensko dobo kot pa zahodna Evropa, prav tako kot ZDA, Kanada, Avstralija, Japonska.
Prosim da nekateri ne govorite napamet stvari o katerih niste informarani in mislite da lahko z vašo zgrešeno logiko kar napamet poveste. Statistični uradi jasno poročajo o življenskih dobah. Tu ni nobenega mnenja, tu štejejo podatki.
Če je človek visok 180cm je visok 180cm. To, da se nekdo tega človeka spominja kot višjega ali manjšega ne šteje prav nič.
Bivši uporabnik
# 07.11.2014 ob 12:17
Članek je zelo enostranski. Lepo je, da imamo stoletnike in superstoletnike - gotovo tudi duševna drža in moralna pokončnost pripomoreta h klenosti.

Vendar pa ob tem vemo tudi, da na primer v Sloveniji zdravnice v povprečju umirajo prej - bral sem, da pri 55. letu - in to zaradi preobremenjenosti. Po kriterijih Mednarodne organizacije dela je recimo delo kirurga z vidika napornosti enako delu težaka, ki na cesti polaga asfalt in je pri 50. letu že popolnoma iztrošen. To so znane reči, pa vendar se oblast pri nas, ne glede na to kdo je na oblasti, skupaj s sindikati obnaša, kot da so to kadri, ki jih je treba zaradi njihovih plač, ki niso minimalne, dobesedno kaznovati za to, kar počnejo. Tudi mediji v sozvočju s to mentaliteto ustvarjajo sliko, da so vsi zdravniki že sami po sebi grdi zaslužkarji. Jaz pravim: počakajmo še kako leto, bomo videli, kam nas bo ta mentaliteta pripeljala. Skoraj nezaznavno, ker se to dogaja tako postopoma, drsimo v neoliberalizem, kakršnega poznata Rusija ali Kitajska. Življenjska doba moških v Rusiji zadnjih 20 let je pod 50 let.
Wasabi
# 07.11.2014 ob 12:53
Čeprav se dostikrat z vami ne strinjam vam tudi jaz želim, da dočakate željeno starost. Seveda tsiti z raki ne bodo dočakali take starosti, tisti z zdravim življenskim slogom pa imajo več možnosti. So le boljši pogoji za življenje kot včasih, na voljo so tudi boljša zdravila. Potrudimo se, da bodo dostopna vsem ljudem.
mirora
# 07.11.2014 ob 19:01
Raje živiš eno leto, ampak da veš za kaj si živel, kakor sto let brez smisla in občutka.
Modrijan6
# 07.11.2014 ob 12:59
@Wasbi

Tole slednje, kar ste zapisali pa mi je všeč, vas podpiram v razmišljanju. Vsi bomo veseli, da bodo v slučaju bolezni zdravila dostopna vsem, ne le bogatemu sloju.
Wasabi
# 07.11.2014 ob 11:51
@Modrijan6

Kako paradoksalno, na eni strani stoletniki - po drugi pa vse več Slovencev ne dočaka niti penzjona več - umirajo v aktivni delovni dobi

Kaj je tukaj paradoksalnega. Veš koliko sodobnikov današnjih 100 letnikov ni dočakalo niti 40 let (pa ne samo zaradi vojn).

Ta dejstva nam samo sporočajo, da se življenje v Sloveniji ne daljša, prej nasprotno -

To lahko ugotovimo zgolj z številko, koliko je povprečna življenska doba posamezne generacije, na splošno se pa pričakovana starostna doba zvišuje že kar nekaj časa.

vprašanje je, če bodo generacije, ki so zdaj stare 50. ali 60. let kdaj dočakale 100. let, bomo videli, čas vedno pokaže.

Te generacije po trendih še ne bodo dočakale 100 let, bodo pa posamezniki iz teh generacij zagotovo dočakali 100 let.
VinBencin
# 08.11.2014 ob 12:13
evaevi
lepo te prosim... vsi mislijo, da so najboljša generacija.
Naši 50-60 letniki pa glede na to kako so se prehranjevali svoje čase so zdaleč zgled zdravega življenja...
In mimogrede starostne rekorde rušijo danes ljudje, ki so stradali dve svetovni vojni. Tudi bili mučeni po taboriščih.
Kaj pa je po tvojem sploh zdravo življenje? A tako kot so ga ljudje imeli pred par stoletji, ko so umirali pred 50 letom? Ali tako kot v 20. stoletju ko se polniš s konzervansi, da si tako konzerviran, da se ti še po smrti pri 100 letih truplo ne razgradi pod zemljo v 10 letih?
Poznam staro gospo iz Avstrije, ki ima trenutno 102 leti in od kar pomnim pije Cocacolo vsak dan ob kosilu.
VinBencin
# 07.11.2014 ob 18:33
Modrijan6
to kar ti govoriš se sliši fajn propagandno kakšni reveži smo danes, a statistični urad RS daje popolnoma nasprotne podatke o povprečni življenski dobi...
Če bi danes za razliko od preteklosti več ljudi umiralo mladih bi bil trend padanja povprečne življenske dobe ne pa naraščanja kot kažejo vsi podatki.
Edini v Evropi, ki so skrb vzbujajoči kar se nizke povprečne življenske dobe tiče so moška ruska populacija. Kot ne bi bili Evropejci, dočajo povprečno 62 let (več kot 10 let manj od večina evropskih moških) in to že v 60. letih. V Rusiji se je v 20. stoletju še najbolj zakoreninil alkoholizem.
evaevi
# 08.11.2014 ob 14:26
vinbencin, presenečaš me z nasprotujočimi si izjavami

- omenjena generacija 50/60 ni bila več podhranjena in zdravstveno in higiensko zanemarjena kot stoletja starejše, ki jih omenjaš. Se povsem strinjava.

-se strinjava tudi glede dolgoživosti ob raje manjši prehranjenosti. 50/60 smo rastli nespitani ob veliko gibanja ob doma skuhanih mineštrah, jotah in palačinkah.
To so tudi prve zdravstveno, prehrambeno in športno že osveščene generacije - razen če si ti iz meni nepoznanih slo. razmer, kjer so takrat otroke še po starem zanemarjali ali morda že po novem industrijsko spitali ?


- o najnovejših instant zasedenih generacijah, ki se vsevprek pitajo s čipsi, picami, bomboni, smokiji... zgleda, da tudi deliva mnenje.

- dodajam samo še občudovanje genov tvoje stoletne Avstrijke, ob katero celo lahko postavim čilega deda, ki je sicer zmerno kadil do 97. leta, kolikor jih je doživel. (moj drugi kadilski ded pa je umrl pri 70. za pljučnim rakom, čeprav si je 50leten kot eden redkih takrat lastnoročno ukinil svoje nonstop kadilstvo.)

Lahko kar z obojim, s CC in tobakom napadeš proti 110. letu, tu se pa zagotovo ne strinjava :)
evaevi
# 07.11.2014 ob 19:04
Osebno menim, da so generacije , danes stare 50-60 let
zadnje zares zdrave generacije.
Zrastli smo še na soncu, zraku, ob večni igri z vrstniki po dvoriščih, jedli smo trikrat dnevno doma kuhano domačo hrano,
lačni kot volkovi po tolikem gibanju, in običajna kazen v vseh družinah je bila ' brez večerje spat'.
Debelega otroka nismo poznali in kdor je zbolel, je odležal dva tedna doma (ošpice recimo že).
Visokega pritiska, sladkorne bolezni, sto alergij in sto sindromov pa med otroki enostavno ni bilo.
Pa poglejmo danasnje zasedene z industrijskimi prigrizki spitane otroke, polne alergij in sindromov takih in drugačnih..
za te generacije pa žal dam roko v ogenj, da v najboljšem primeru
zagotovo ne bodo rušili starostnih rekordov
VinBencin
# 07.11.2014 ob 18:40
oleander
kje pa ti take podatke najdeš?
Leta 2012 je bila povprečna življenska doba ruskih moških 64 let. In že vse od 60. let so podatki, da življenska doba niha med 60 in 65.
So že ta leta dovolj katastrofalna za evropski narod. Ni potrebno pretiravat, da pa sedaj umirajo pod 50 in da se to dogaja v zadnjih 20 let, kot bi bilo to nekaj novega, ker ni.
Wasabi
# 07.11.2014 ob 12:16
@Modrijan6

To se vam tako zdi, namreč podatki kažejo ravno nasprotne sliko od te, katero vi zagovarjate.

Za povprečnega moškega, rojenega 2012 se pričakuje, da bo dočakal starost 77 let, za povprečno žensko rojeno istega leta pa celo nekaj čes 82 let. POVPREČNO. Povprečen moški rojen 1958-59 bo doživel nekaj čez 65 let, ženski produkt istega letnika pa nekaj čez 70 let.
JBT
# 08.11.2014 ob 07:14
Pa to je seveda zavajanje, ker so bili in so učitelji najboj obremenjeti, bi rekel Strukelj!!!
Modrijan6
# 07.11.2014 ob 12:48
@wasbi

Kaj kažejo podatki je eno, realnost pa bo popolnoma drugačna......, stres, bolezen inrevščina
so huda pogubna zadeva za 21. stoletje, mar ne.....Ni ga junaka, ki bi znal napovedati, kako dolgo bomo živeli in koliko let bomo dočakali, če bo tako kot je zdaj bo vse več raka, z družinskim članom hodim veliko na Onkološki inštitut, ki resnično poka po šivih, na Inštitutu pa vedna nema tišna, ljudem žalost bereš iz obraza........ Pa še enkrat pri napovedovanju starosti v prihodnje vsaj jaz ostajam zelo previden, Vi pa zadevo vidite bolj opitimistično, kar je super......., ko bi le bilo tudi v 21. stoletju veliko stoletnikov.......
Modrijan6
# 07.11.2014 ob 12:04
@Wasabi

Tule pa vam moram ugovarjati. Z vašo tezo se globoko ne strinjam, tudi sam nisem več rosno mlad, lahko bi rekel v zrelih letih. A eno je gotovo časi, ki smo jih živeli v socializmu so bili res edinstveni, večina ljudi je imela službo, kdor je le hotel delati, vsega je bilo dovolj, kako je danes se ve. Ljudje so bili nekoč bolj veseli in zadovoljni, nenehno nezadovoljstvo, stres, nezdrava hrana, nezdrav življenjski stil - vse to sporoža bolozeni. Ko pa smo že pri raku, pojdite na ljubljanski Onkološki inšitut, ki poka po šivih...., in rakavi bolniki zagotovo ne bodo stoletniki. Živimo v 21. stoletju, ko je res vsega na pretek, ponudba izjemna, samo, kaj, ko dobrine, zdrava hrana in lepo življenje ni dostopno vsem......., tudi medicina je zelo napredovala, ampak ljudje še vedno umirajo za možgansko kapjo, da ne naštevam..., človek bi pričakoval, da bo veliko bolezni v 21. stoletju izkoreninjenih pa ni......., draga zdravila pa bodo v prihodniosti le še privilegij bogatih....., če se motim bo kot vedno pokazal čas.