Metode zdravljenja z vodo niso bile znanstveno dokazane. Ljudski župnik Kneipp se je dobro zavedal sumničavega bralca in v priročnik zapisal pojasnilo: 'Ko boste knjižico čitali, se vam bo zdelo marsikaj kot basen, in vendar ni basen, marveč resnica.' Foto: MMC RTV SLO
Metode zdravljenja z vodo niso bile znanstveno dokazane. Ljudski župnik Kneipp se je dobro zavedal sumničavega bralca in v priročnik zapisal pojasnilo: 'Ko boste knjižico čitali, se vam bo zdelo marsikaj kot basen, in vendar ni basen, marveč resnica.' Foto: MMC RTV SLO
Zakladnica nasvetov župnika Kneippa. Foto: MMC RTV SLO

Preden je Alexander Fleming leta 1928 odkril antibiotik penicilin, je prevladovalo ljudsko zdravilstvo, ki je temeljilo na uporabi zelišč in nasvetov za zdravo življenje. Če pobrskamo po knjižnih policah naših babic in dedkov, bomo prav gotovo našli kakšen zaprašen starejši priročnik za zdravljenje.

Domači zdravnik po naukih župnika Kneippa je ena izmed odmevnih knjižic z nasveti za zdravljenje, ki so jo uporabljali tudi prebivalci na ozemlju današnje Slovenije. Prirejena je po knjigah Sebastiana Kneippa Moje vodozdravilstvo (Meine Wasserkur) in Tako naj bi živeli (So sollt ihr leben). Osnovni recept za zdravje, ki ga zagovarja Kneipp, je preprost: polivanje z vodo.

Polivanje z vodo
Kneipp priporoča različne kopeli – parne, med katere spada recimo savna, pa sončne, zračne in tudi kopel za glavo ter kopel za oči: "Pomoči obličje v mrzlo vodo in odpri oči, da se kopljejo pol minute." Priporoča še zdravljenje s soparo in polivi. Mrzla voda ozdravi tudi zobobol, meni: "Utrjuj si život in zobje te ne bodo boleli. Če te pa bolijo, hodi vsak dan štiri minute do kolen po mrzli vodi in napravi si vsak dan poliv na hrbet; to ti bo pregnalo zobobol."

Za zdravljenje raznih tegob priporoča hojo z bosimi nogami po rosni travi, po mokrem kamenju, po na novo zapadlem snegu in po vodi. Svetuje tudi polivanje kolen in pomakanje ramen v vodo, ki naj bi bila kolikor mogoče mrzla.

Knajpanje
Danes lahko njegovo metodo 'vodozdravilstva' primerjamo s hidroterapijo – uporabo vode v medicinski in zdravilski terapiji. Gre za uporabo vroče ali hladne vode za utrjevanje, izboljšanje prekrvitve, spodbujanje presnove, ki se uporablja v obliki kopeli, prh, drgnjenja, povitkov in hoje po vodi. Sodobna, posebno priljubljena oblika hidroterapije je t. i. knajpanje, ki je ime dobilo prav po župniku Kneippu. Pomeni potopitev v mrzlo vodo, po navadi po savni, ko je telo razgreto. V številnih sodobnih zdraviliščih, tudi v Sloveniji, pa dandanes najdemo poseben Kneippov kotiček.

Kopanje v Donavi
Kneipp se je nad metodo zdravljenja z vodo navdušil zaradi svoje izkušnje. Rodil se je na začetku 19. stoletja in je želel postati duhovnik. Po letih intenzivnega študija je resno zbolel za pljučno tuberkulozo, ki je bila v teh časih običajno smrtna. Seznanil se je s teorijo hidroterapije iz 18. stoletja in se po njeni metodi pozimi leta 1849 večkrat tedensko kopal v Donavi. Izpostavljenost mrzli vodi je okrepila njegov imunski sistem in zdravje se mu je izboljšalo. Pozneje je postal župnik in zdravljenje z vodo začel uporabljati na revnih župljanih.

"Bodi prepričan, da mrzel zrak krvi dobro de"'
Človek sodobne civilizacije bi se najverjetneje začudil Kneippovemu nasvetu za kopanje otrok: "Otroke je treba pogosto kopati, toda ne v topli kopeli; kajti ta slabi celo odraslega človeka." V svojem vodniku nas še pouči, da si človek s segrevanjem stanovanja predvsem škodi: "Le pomisli, ali more biti zdravo, če je zvečer v sobi 16° R toplote, ki se potem v nekaterih urah za polovico zniža? /…/ Bodi prepričan, da mrzel zrak krvi dobro de, razgret zrak pa ji škoduje." Svetuje nam, naj svoja stanovanja ogrevamo zmerno; od 12 do 16 °R (Reaumurjevih stopinj), kar pomeni od 15 do 21 °C. Za primerjavo – sodobni strokovnjaki menijo, da je v sobah pravilna temperatura za delo in življenje med 20 in 21 °C.

"Grm, na katerem kava raste, je strupena rastlina"
Za zdravje je treba upoštevati tudi pravilno prehrano: "Največ vredna jed je mleko; to je, in ostane za dete in za starčka najimenitnejša in najboljša hrana." Kneipp svetuje še sir, stročnice, meso, krompir in sadje. Piva ne priporoča, ker je narejeno iz hmelja, ki je menda strupena rastlina in zato človeku ne more koristiti. Tudi žganja ne priporoča: "Ko bi mogel to škodljivo pijačo zatreti, bi človeštvu neizmerno koristil," si zaželi in bralcu da nasvet: "Če imaš oči in ušesa, glej in poslušaj, kaj stori žganje iz človeka; brez števila družin je spravilo na beraško palico. Zato, ljubi čitatelj, bodi pameten in glej, da se tebi kaj takega ne zgodi."

Tudi kava ni kaj prida: "Grm, na katerem kava raste, je strupena rastlina. Zares je zrnje strupeno in iz njega delajo zelo hud strup, 'kofein'." Skladno z vodozdravilstvom kot najboljšo pijačo, razumljivo, priporoča vodo.

Iz zapisov ljudskega župnika je mogoče razbrati, da pri hrani močno ceni njeno redilno moč. Visokokalorična hrana je bila nekoč bolj cenjena predvsem zaradi splošnega pomanjkanja hrane. Danes, ob izobilju raznolike in kalorične hrane ter vse pogostejši debelosti nam zdravniki svetujejo ravno nasprotno – naj jemo nizkokalorično hrano.

Kneippovo gibanje v Sloveniji
Omenjene zdravilne metode župnika Kneippa so se po slovenskih krajih razširile sredi 19. stoletja. Na nekdanjem Kranjskem je imela Kneippova metoda največ privržencev med preprostim ljudstvom. Ustanavljala so se tudi naravna zdravilišča in kopališča.

Kneippovim načelom so sledili v Ljubljani – ob koncu 19. stoletja so ustanovili društvo Kneippovih privržencev. V Tivoliju so leta 1899 zgradili kopališče, imenovano Wörishofen, ker so si v potoku namakali noge in bosi hodili po rosni travi. V Nemčiji danes deluje več kot 500 Kneippovih društev, ki gojijo kulturo njegovega naravnega zdravljenja. Tudi v Sloveniji je Dom starejših Šentjur uredil Kneippov park, ki je poleg varovancev doma namenjen tudi drugim obiskovalcem.

Zdravje nam da Bog
Zdravljenje in zdravje sta bila nekoč neločljivo povezana z religijo in vero v Boga. Tudi Kneippova ljudska metoda za zdravljenje se poleg konkretnih nasvetov zanaša še na božjo dobroto: "Veliko ljudi se je že bavilo s tem, da so iskali zdravila raznim boleznim, in marsikatera mamica je dobro vedela, za kaj je ta rastlinica, za kaj je druga. Niso imeli drugih zdravil, nego preproste rastlinice, in vendar so ozdraveli po boleznih in potem hvaležno obračali svoj pogled proti nebu, odkoder prihaja vse dobro." Bog je namreč "zdravilne rastline vsadil pred njegove človekove oči, da si pomaga".

Dandanes je – čeprav zaupamo uradni medicini – ljudsko zdravilstvo še vedno prisotno. Neki modri že pokojni čebelar je vedno rad svetoval: "Propolis je najboljše zdravilo za vse." Česen ostaja promoviran kot naravni antibiotik, kamilica ohranja status univerzalnega zdravilnega čaja, knajpanje po savni postaja vse bolj popularno in tudi voda je še vedno najbolj zdrava pijača. Ljudski zdravilci so imeli v marsičem prav.