Največ žrtev nasilja, ki je najpogostejše v domačem okolju, zaradi sramu molči. Foto: Pixabay
Največ žrtev nasilja, ki je najpogostejše v domačem okolju, zaradi sramu molči. Foto: Pixabay
Upokojenci
V večgeneracijskih in dnevnih centrih se zbirajo starejši, ki so še mobilni in lahko sami poskrbijo zase. In prav je, da se ljudje družijo, je poudarila Pečnikova. Foto: Pixabay

Ob mednarodnem dnevu starejših na Zvezi društev upokojencev Slovenije opozarjajo, da se težave rešujejo na terenu, kjer opažajo veliko družinskega nasilja, ki je javnosti običajno skrito, saj se starejši bojijo o tem spregovoriti. Ravno tako opozarjajo na večji inšpekcijski nadzor v domovih za starejše, predvsem pri oskrbi za dementne osebe.

Starejši se srečujejo z nizkimi prihodki in neustrezno oskrbo v nekaterih domovih
Za marsikoga so prihodki, ki jih prejema, prenizki, da bi si lahko kril oskrbo v domu, kar je samo ena izmed težav, s katero se srečujejo starejši in njihovi svojci. "Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) ima z varuhinjo človekovih pravic dogovor oziroma je oblikovana skupina, ki obiskuje domove za starejše in spremlja, kako je poskrbljeno za oskrbovance," je povedala Vera Pečnik, podpredsednica ZDUS-a.

Ugotavljajo, da predvsem za ljudi z demenco ni ustrezno poskrbljeno. Poleg tega, da sami nimajo dovolj prihodkov za domsko nego, morajo zanjo doplačevati svojci, ki za dementnega človeka v večini primerov ne morejo več sami skrbeti. Cene nege so zelo visoke, saj se gibljejo tudi do 1.600 evrov. "Marsikdaj pri teh ljudeh ne poskrbijo niti za osnovno higieno, česar si zagotovo ne zaslužijo. Opozorila bi na to, da naj se po domovih izvaja večji nadzor, predvsem pri ljudeh, ki niso zmožni več sami povedati, ali je kaj narobe," je o problematiki, ki jo opažajo, spregovorila Pečnikova.

Ravno tako se na zvezi bojijo vse večje privatizacije domov za starejše in posledično zmanjševanja zaposlenih. Ti so že tako preobremenjeni in marsikdaj enostavno ne zmorejo poskrbeti za oskrbovance tako, kot se od njih pričakuje. Poleg tega je v nekaterih zasebnih domovih oskrba še slabša kot v javnih, opažajo na ZDUS-u.

Vse več nasilja nad starejšimi v domačem okolju
"V okviru programa Starejši za starejše opažamo, da se veliko nasilja nad starejšimi dogaja ravno doma. V okviru tega programa prostovoljci poiščemo vse ljudi (člane društev in nečlane), stare nad 69 let, in se pogovorimo, ali želijo pomoč. Že takoj, ko stopimo skozi vrata, po navadi zaznamo, da nekaj ni v redu, ker se starejši bojijo dajati izjave vpričo mladih ljudi oziroma marsikje prostovoljca niti ne sprejmejo v dom. Svojci se bojijo, da bi starejši o nasilju spregovorili," je povedala Pečnikova.

K večjemu sodelovanju in posluhu za starejše poziva tudi MDDSZ
V okviru programa Starejši za starejše, za katerega so prejeli nagrado Evropskega parlamenta državljan Evrope za posebne dosežke v letu 2017, je prostovoljstvo zelo dobro organizirano, saj deluje deset prostovoljnih organizacij po Sloveniji. Dnevno je na terenu približno 3.500 prostovoljcev, zato gre tudi v evropskem merilu za primer dobre prakse. V prihodnosti upajo, da bodo imeli za ta program več posluha tudi na MDDSZ-ju. Ravno tako je Pečnikova opozorila na sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, o katerem se govori že 20 let, vendar še ni sprejet. Ob tem poziva MDDSZ, da se stvari v prihodnosti premaknejo, saj je starejših zaradi daljše življenjske dobe vse več.

Pravi, da se na ZDUS-u izjemno trudijo, da bi bili slišani, in kjer je le mogoče, opozarjajo na problematiko starejših. Prenovili so interni časopis ZDUS-a, na težave so opozarjali tudi na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. "Sem so prišli ljudje, ki so mobilni, medtem ko doma in v domovih ležijo ljudje, ki jih marsikdaj nihče ne vidi in ne sliši."

"Več dobiš, kot daš"
V večgeneracijskih in dnevnih centrih se zbirajo starejši, ki so še mobilni, in lahko sami poskrbijo zase. In prav je, da se ljudje družijo, je poudarila Pečnikova. "Polovico časa pa moramo nameniti tistim, ki živijo na obrobju in so najranljivejši. Starejši za starejše je edini program, ko človeka obiščemo na domu, zato ga je treba podpreti. Treba je iti na teren, ker tam človek šele dobi vpogled, kaj se s starejšimi dogaja, in ne po raznih ustanovah. Naš velik cilj in želja je, da bi res pomagali ljudem, ki so pomoči najbolj potrebni, da niso osamljeni in sami."

Na terenu doživijo veliko pozitivnih dogodkov, zato je težko navesti enega, je povedala Pečnikova. "Več dobiš, kot daš. Najbolj si vesel vprašanja: 'Kdaj pa še prideš?' To so zelo lepi trenutki, saj takrat veš, da si sprejet in si naredil nekaj dobrega."