Prizor s tečaja v Žireh. Foto: Inštitut Antona Trstenjaka
Prizor s tečaja v Žireh. Foto: Inštitut Antona Trstenjaka

Minevajo štiri leta, ko se je iz bolnišnice vrnila moja tašča. Po hudi bolezni so njene mišice zelo hitro splahnele. Prej močna kmečka ženska se je domov vrnila skoraj negibna, v plenicah, zabuhla zaradi mnogih zdravil. Vsi domači smo bili v velikem strahu, kako bomo zmogli negovati moževo mamo. Življenje se je za njo in za domače popolnoma spremenilo. Treba je bilo dobiti bolniško posteljo, plenice, mazila, povoje za povijanje nog, invalidski voziček … Nič nismo vedeli, nič nismo znali. V veliko pomoč nam je bila patronažna služba s svojimi informacijami in nasveti. Priporočila mi je tudi tečaj za družinske oskrbovance, ki ga je vodil Inštitut Antona Trstenjaka z gosti. Na teh tečajih smo se udeleženci res veliko naučili, kako pomagati ostarelemu in kako poskrbeti tudi zase.

(udeleženka tečaja iz Grosuplja)
Radlje ob Dravi. Foto: Inštitut Antona Trstenjaka

Z veliko družinsko odgovornostjo in ljubeznijo opravljajo skrito delo, nenadomestljivo za celotno družbo. Noben javni sistem na svetu namreč ne more ne zdaj ne v prihodnosti, ko bo starih ljudi dvakrat več, poskrbeti za stare ljudi brez takšne pomoči družinskih oskrbovalcev. Obenem raziskave kažejo, da je oskrbovanje najboljša šola za učenje sočutja in solidarnosti ter edinstvena možnost za predajanje teh vrlin naslednjim generacijam.

Vendar oskrbovanje nikakor ni lahko delo. Samo pomislimo na to, da v domovih za stare ljudi številni uslužbenci in strokovnjaki poklicno skrbijo za stanovalce. Doma je človek za večino stvari sam, velikokrat ob lastni zaposlitvi in včasih še ob skrbi za otroke.

Zato na znanstveno-izobraževalnem Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje že vrsto let razvijamo in po celi Sloveniji izvajamo tečaje za družinske in druge neformalne oskrbovalce – tako za tiste, ki že oskrbujejo, kot za tiste, ki bodo ta znanja v prihodnje potrebovali. Na tečajih udeleženci izmenjavajo svoje izkušnje ter pridobijo praktična znanja in veščine potrebne pri oskrbi (npr. kako se lepo pogovarjati s svojcem, o demenci, o negi, kako poskrbeti za lastno zdravje, umiranje in žalovanje). Tečaj je sestavljen iz desetih tedenskih srečanj, ki trajajo do dve uri in pol. Tečaji so za udeležence brezplačni.

Ali tudi vi brezplačno najmanj nekaj ur tedensko ali pa celo stalno oskrbujete in negujete kronično bolnega, invalidnega ali starejšega soseda, prijatelja, svojca – ata, mamo, moža, ženo, taščo, tasta, babico itd.? Ali pa poznate koga, ki bi tak tečaj potreboval – povejte naprej! V kratkem bomo začeli nov tečaj v Ljubljani. Prijavite se lahko po telefonu 01 433 93 01, osebno na Resljevi cesti 11 v Ljubljani ali pa po elektronski pošti institut.antona.trstenjaka@gmail.com.

Minevajo štiri leta, ko se je iz bolnišnice vrnila moja tašča. Po hudi bolezni so njene mišice zelo hitro splahnele. Prej močna kmečka ženska se je domov vrnila skoraj negibna, v plenicah, zabuhla zaradi mnogih zdravil. Vsi domači smo bili v velikem strahu, kako bomo zmogli negovati moževo mamo. Življenje se je za njo in za domače popolnoma spremenilo. Treba je bilo dobiti bolniško posteljo, plenice, mazila, povoje za povijanje nog, invalidski voziček … Nič nismo vedeli, nič nismo znali. V veliko pomoč nam je bila patronažna služba s svojimi informacijami in nasveti. Priporočila mi je tudi tečaj za družinske oskrbovance, ki ga je vodil Inštitut Antona Trstenjaka z gosti. Na teh tečajih smo se udeleženci res veliko naučili, kako pomagati ostarelemu in kako poskrbeti tudi zase.

(udeleženka tečaja iz Grosuplja)