Kritična torej postaja skupina brezposelnih, starejših od 50 let - teh je trenutno nekaj več kot 35.400 - kar predstavlja dobrih 33 odstotkov vseh prijavljenih. Predstavnica Zavoda Romana Lapajne opozarja na izobrazbo. "Skoraj 70 odstotkov prijavljenih starejših oseb ima samo poklicno izobrazbo. Druga stvar je, da prevladujejo moški, in sicer jih je 57 odstotkov, predvsem zaradi krize, ki se je v zadnjih letih odražala predvsem v gradbeništvu."

Še bolj skrb vzbujajoč je podatek o tem, da je kar 70 odstotkov starejših tudi dolgotrajno brezposelnih. To pomeni, da so brez zaposlitve že več kot leto dni. "Zaradi dolgotrajne brezposelnosti so prizadeti, velikokrat slišimo, ko pravijo "veliko sem dal državi, družbi, podjetju v zadnjih 20 letih, zdaj pa mi nihče ne pomaga" ali pa "nimam ustreznega znanja"," pravi predstavnica Zavoda za zaposlovanje Romana Lapajne. "Na neki način so izgubljeni, njihova samopodoba je dokaj nizka."

In komentar trenutnega stanja na trgu dela? Antropolog in socialni delavec Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka pravi: "To, da človek ne more vse življenje delati in se pošteno preživljati s poštenim delom, ni normalno, to je tragika. A to ni prvič, tega je bilo v zgodovini vedno veliko. Zadnjih 25 let pa je tega tudi pri nas veliko." Delodajalci imajo pred zaposlovanjem starejših mnogokrat predsodke in starejši težje dobijo zaposlitev. Mladi jo iščejo med 9 in 10 mesecev, starejši od 12 do 13 mesecev.