Kakovostna dolgotrajna oskrba velja za poglavitni dejavnik, da je lahko tudi starost lepa. Foto: Pixabay
Kakovostna dolgotrajna oskrba velja za poglavitni dejavnik, da je lahko tudi starost lepa. Foto: Pixabay

Po besedah podžupana in predsednika Sosveta starejših Občine Tržič Jureta Ferjana je nenehno sledenje realnim potrebam starejših ključnega pomena pri premagovanju številnih izzivov, ki jih prinaša tretje življenjsko obdobje. Glede na strukturo prebivalstva in daljšanje življenjske dobe gre za področje, ki odpira pomembnejša vprašanja v družbi. Kakovostna dolgotrajna oskrba pa velja za poglavitni dejavnik, da je lahko tudi starost lepa.

V sosvetu so poleg predstavnika Občine Tržič tudi predstavniki Društva upokojencev Tržič, Doma Petra Uzarja, Centra za socialno delo Tržič, humanitarnih organizacij Župnijske karitas Tržič - Bistrica in Območnega združenja Rdečega križa Tržič, Društva invalidov Tržič ter patronažne službe Zdravstvenega doma Tržič.

Glavna prioriteta sosveta je v prvi fazi ocena dejanskega stanja in sledenje resničnim potrebam starostnikov, v njem bodo izmenjevali informacije in različna mnenja, v nadaljnji fazi pa naj bi v njegovem okviru pripravili tudi predloge konkretnih rešitev in ukrepov tako na ravni občine kot posameznih ustanov, pa tudi širše.

Po Ferjanovih besedah bo sosvet služil za prenos znanja in informacij ter sodelovanje med posameznimi organizacijami in ustanovami, kar je nujno tudi za to, da najdejo posameznike, ki potrebujejo pomoč, in z njimi navežejo prvi stik.

Težave zakona o dolgotrajni oskrbi
Člani sosveta so o nekaterih aktualnih vprašanjih oskrbe starejših spregovorili že na ustanovni seji. Poudarili so, da zakon o dolgotrajni oskrbi, ki po mnenju nekaterih preveč prelaga na prostovoljce, ni optimalen oziroma tak, kot bi si ga želeli. Poudarili so tudi problematiko tega, da patronažne službe lahko starostnikom pomagajo le v določeni meri, naprej pa morajo skrb zanje prevzeti humanitarne organizacije in društva, ki skrbijo tudi za socialni stik.

V Tržiču opažajo precejšen porast oskrbe na domu, saj se je število oskrbovanih v zadnjih letih povzpelo s 15 na 30 do 50. Tu je po Ferjanovem mnenju še veliko potenciala, ki ga je mogoče izkoristiti. Enako velja za dnevno varstvo, ki ga izvaja dom starostnikov in kjer je trenutno prostora še za pet ali šest varovancev, če bi se pokazal večji interes, pa bi zmogljivosti lahko tudi povečali.