Nizozemski strokovnjak Edwin Mermans je predstavil nizozemsko prakso. Foto: Gašper Stopar
Nizozemski strokovnjak Edwin Mermans je predstavil nizozemsko prakso. Foto: Gašper Stopar
Dobre prakse s področja aktivnega staranja so predstavili: predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak (programi starejših za zdravo in aktivno staranje), podžupan Občine Ivančna Gorica Tomaž Smole (starosti prijazna občina), predsednik Lokalne akcijske skupine Željko Savič (koncept novih vaških jeder z medgeneracijskimi središči v občini Dol pri Ljubljani), župan Občine Šentrupert Rupert Gole (medgeneracijska soseska Šentrupert) in direktorica Zavoda Oreli Martina Ozimek (medgeneracijsko sodelovanje in vzgoja mladih v občini Kamnik). Foto: Gašper Stopar

Projekcije kažejo na to, da bo leta 2060 več kot 30 odstotkov Slovencev starih nad 65 let, kar prinaša velike družbene spremembe. Razvojni center Srca Slovenije je skupaj z Občino Ivančna Gorica organiziral strokovni posvet na temo izzivov, ki jih prinaša staranje prebivalstva. Na njem so sodelujoči med drugim pozvali k večjemu in pogumnejšemu vključevanju v evropske projekte, ki lahko zagotovijo tako dodatne vire denarja kot tudi dodatne dostope do znanj in uspešnih zgodb, povezanih s kakovostnim bivanjem starejših.

Kot primer uspešnega povezovanja je bilo predstavljeno Srce Slovenije, ki s spodbujanjem zdravega in aktivnega staranja in povezovanjem lokalnih skupnosti postaja regija medgeneracijskega sodelovanja.

Edwin Mermans iz nizozemske regije Noord-Brabant, ki je izredno aktivna in prepoznana na področju aktivnega staranja, je predstavil evropsko mrežo CORAL za kakovostno bivanje starejših, v okviru katere se izmenjujejo znanja in izkušnje ter oblikujejo nove ideje za informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in ostale rešitve, ki krepijo kakovost bivanja in omogočajo čim daljše obdobje prebivanja v domačem okolju. Slovenijo je pozval, naj se aktivneje vključuje v evropske mreže, lokalne skupnosti pa, da se pridružijo obstoječim in razpisanim projektom, saj Bruselj želi več predstavnikov centralne Evrope v udejanjanju zastavljenih ciljev na področju aktivnega in zdravega staranja.

Oblikovanje rešitev za starejše lahko temelji le na delu s starejšimi (in ne oddaljeno od njih); pomembno je njihovo čim večje vključevanje v celoten proces aktivnosti - od načrtovanja do testiranja in implementacije, sta v pogovoru poudarila Mermans in mag. Ksenija Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka. To velja tudi za IKT, kjer, posebej v Sloveniji, še prevladuje strah in odpor do sodobnih tehnologij, čeprav so te lahko odlično dopolnilo živim, osebnim stikom in oskrbi, seveda pa nikoli ne morejo nadomestiti medčloveške bližine.