Ob obisku gozda bodite pozorni, da s seboj domov ne prinesete tudi klopa. Foto: BoBo
Ob obisku gozda bodite pozorni, da s seboj domov ne prinesete tudi klopa. Foto: BoBo
Pomladni počitek v parku
Privoščite si pomladne užitke v naravi, a ne pozabite na zaščito pred klopi. Foto: EPA

Vbod klopa je nevaren za človeka, saj lahko prenaša več bolezni, pri nas predvsem klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo. Kot opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi zaradi okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa, a se proti njemu cepi le nekaj več kot 10 odstotkov prebivalcev.

Nevarnost vboda klopa traja lahko že od februarja pa vse do novembra. Vsak klop sicer ni okužen, vseeno pa se je treba pred njimi zaščititi. Preden se odpravite v naravo, poskrbite za primerno zaščito z dolgimi in svetlimi oblačili in sredstvi proti komarjem. Zelo pomembno je tudi, da se po vrnitvi domov oprhate, umijete glavo in predvsem skrbno pregledate telo.

Če pri pregledu telesa opazite klopa, ga čim prej previdno odstranite. Klopa primite s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlecite. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranite. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil, še svetujejo na inštitutu.

Lani veliko število obolelih
V Sloveniji je po preliminarnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje lani zaradi lymske borelioze zbolelo 6.938 oseb (337 na 100.000 prebivalcev), zaradi klopnega meningoencefalitisa pa 310 oseb (15 na 100.000 prebivalcev). V obeh primerih gre za precejšnje povečanje števila v primerjavi s predhodnim letom. Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni skoraj po vsej Sloveniji, je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.

Klopni meningoencefalitis
Klopni meningoencefalitis običajno poteka v dveh fazah, in sicer se prva faza bolezni začne približno od sedem do 14 dni po vbodu klopa ter poteka podobno kot pri gripi: utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol. Pri večini bolnikov po nekaj dneh pa do treh tednov sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem in drugimi znaki prizadetosti osrednjega živčevja, lahko celo z nezavestjo ali smrtjo. Na mestu vboda klopa pri klopnem meningoencefalitisu običajno ni opaznih sprememb na koži. Težji potek bolezni, ki je pogostejši pri starejših, lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze, pa tudi ohromelost.

Kot svetujejo na inštitutu, je cepljenje najučinkovitejši ukrep za zaščito proti klopnemu meningoencefalitisu, zato ga priporočamo vsem osebam od enega leta starosti dalje, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen.

Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred dejavnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9–12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez tri leta, pozneje pa na pet let. Po 50. oziroma 60. letu starosti (glede na cepivo) so priporočljivi poživitveni odmerki na tri leta.

Lymska borelioza
Lymska borelioza se pojavlja z različnimi kliničnimi slikami in se navadno začne z značilnimi spremembami na koži. Na mestu vboda klopa se lahko, v nasprotju s pojavom pri klopnem meningoencefalitisu, po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča. Bolezen se lahko pozneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja, pozneje se lahko lahko pojavi prizadetost sklepov, opozarjajo na NIJZ-u.

V Sloveniji je lymska borelioza najpogostejša infekcijska bolezen, ki jo prenašajo klopi. Zanjo obolevajo ljudje vseh starosti, največ obolelih je starih od 35 do 65 let. Bolezen se pojavlja sezonsko, največ obolenj je poleti, od maja do oktobra in se pojavlja po vsej Sloveniji.

Ker cepiva za zdaj ni na voljo, je za preprečevanje bolezni najučinkovitejša zaščita pred vbodom klopa s primernimi oblačili in repelenti, s pregledovanjem kože in takojšnjim odstranjevanjem klopov. Pomembno je pravočasno zdravljenje z ustreznimi antibiotiki, da preprečimo nadaljnji razvoj bolezni, še pravijo na inštitutu.