Na glasbeni oder je stopil v šestdesetih letih, ko je začel svojo pevsko kariero z zmago v oddaji Pokaži kaj znaš. Preizkušal se je v vseh zabavnoglasbenih zvrsteh, uveljavil se je v slovenskem in evropskem glasbenem prostoru, preizkusil pa se je tudi kot igralec, igral je tudi v nekaterih slovenskih in tujih filmih ter gledaliških predstavah. Za svoje delo je prejel niz nagrad za interpretacijo, leta 2009 pa tudi Ježkovo nagrado za življenjsko delo.

Glasba mu je bila položena v gene. "Oče je bil kapelnik vojaške godbe, moj stric je bil glasbenik, pri nas je živel gospod Capuder, ki je učil klavir. Ure in ure sem sedel pod klavirjem in je glasba prihajala vame iz vseh stvari," je razkril v radijski oddaji Storž. Po končani nižji gimnaziji se je Ljubljančan vpisal na Pomorsko srednjo šolo v Piranu, kjer je maturiral leta 1961.

"Prvi posnetek na radiu sem naredil leta 1963, prve posnetke v Kopru pa sem naredil že leta 1958, 1959, na Pomorski šoli smo naredili orkester, bili smo dejansko že pred vsemi primorskimi bendi. Že kar dolgo pojem, tako da se pošalim, da sem se že malo naučil," je razkril v Storžu.

"Imel sem to srečo, lahko rečem, da sem sodeloval z orkestri radia, včasih je bil Radio Ljubljana, z dirigenti, kot so Jože Privšek, Bojan Adamič in Mojmir Sepe, ter drugimi, ki so sodelovali z orkestrom. To je bila res sreča igrati s takim orkestrom in takimi glasbeniki. To so stvari, ki se ne pozabijo in so pustili pečat tudi v mojem pogledu na zabavno glasbo in so oblikovali moj okus, ki mogoče ni vedno vsem všeč. Vem, zakaj pojem takšne pesmi."

V njegovem opusu je več kot 300 pesmi, v radijskem arhivu je več kot 200 njegovih posnetkov. "Na žalost se veliko teh skladb ni predvajalo, tudi na koncertih se niso pele. Čeprav so slovenska besedila delali pesniki, kot sta Gregor Strniša in Frane Milčinski-Ježek."

Kot velik navdušenec nad poezijo je posnel tudi veliko pesniških del. "Sem tudi eden redkih slovenskih pevcev verjetno, ki je največ pesnikov posnel. Vedno sem govoril, da bo poezija s pomočjo glasbe našla širši krog ljudi. Pa so mi včasih rekli, joj, kako je težka ta pesem. Sem odvrnil: "Ne vem, je nisem dal na tehtnico." Če je pesem v slovenščini, če pesnik ni uporabil veliko metafor, ki vsem mogoče ne bi bile razumljive, če imamo pravo slovensko besedo in povemo pravo stvar, ne samo lepih, kako je to lahko težko? Dokaz je bil pred nekaj leti na Gorenjskem. Gospa, ki je pripravljala prireditev, me je vprašala, kaj bom pel. Sem rekel Med iskrenimi ljudmi. Je rekla, joj, kako je to težka pesem. Sem rekel, zakaj bi bila težka. Ko sem pel, je vsa dvorana pela z menoj. Težava je v tem, če se prave stvar ne predvajajo dovolj, če se dovolj ne reklamirajo. Ne moremo iti vedno samo na prvo žogo. Naj bo glasba tudi razvedrilo, toda predvsem, kadar je v vokalni izvedbi, mora nekaj povedati. Sicer lahko igra samo instrument."

Glasbeni poklic ga je odpeljal na številne odre doma v tujini, veliko je nastopal tudi v Sovjetski zvezi. "Moja prva turneja je bila leta 1965 in prvo mesto je bil Doneck. Pel sem v slovenščini, angleščini, italijanščini in ruščini. Imel sem nekaj hitov v ruščini, ki sem jih moral včasih ponavljati. Pel sem pred 100.000 ljudmi."

Kot je še razkril, se ni nikoli poskusil kot avtor glasbe, napisal pa je več besedil. Kot pravi, je čutil, da drugi to počnejo bolje od njega, zato se je posvetil besedilom in interpretaciji.

Sorodna novica Lado Leskovar na Evroviziji leta 1967: Razmajan kombi, skupne kopalnice in zaboj slivovke

Malokdaj se srečava odprla vrata

Svojo prvo glasbeno nagrado je osvojil leta 1963 na Slovenski popevki na Bledu s pesmijo Malokdaj se srečava. "Takrat so bili prevzaprav festivali največja možnost, da vas spozna širši krog. Takrat ni bilo plošč, koncertnih dvoran. In festival enkrat na leto pri nas na Bledu je bil pravi čas in trenutek, da ljudje vidijo, a poglej ga, ta tudi zna peti," je dejal v televizijski oddaji Ah, ta leta!.

8. mesto na Evroviziji na Dunaju

Leta 1967 je s pesmijo Vse rože sveta zastopal Jugoslavijo na tekmovanju za Pesem Evrovizije na Dunaju. "Besedilo je napisal Bojan Lindič, in to je preroško besedilo, ker čez eno leto se je zgodila Praga, ko so Rusi okupirali Češko, in je v tem besedilu točno to, kar se je potem dogajalo," je še razkril v televizijski oddaji Ah, ta leta!.

"RTV si je takrat izposodil en kombi, in sicer ta star volkswagen, in smo šli proti Dunaju čez Semmering, saj takrat še ni bilo avtoceste. In ta kombi se je vmes pokvaril, tako da smo ga morali še popravljati," je razkril v pogovoru za MMC leta 2015, ko smo se pogovarjali prav o njegovem evrovizijskem nastopu. Na Dunaju je potem osvojil 8. mesto. Tistega leta se je zmage veselila Sandy Shaw s pesmijo Puppet On A String, ki je še danes ena izmed najbolj znanih evrovizijskih melodij.

Preizkusil se je tudi kot igralec

Zaradi glasbe je spoznal veliko ljudi, ukvarjal pa se je tudi z igro, tako v filmih kot v gledališču. "Imel sem tudi tudi srečo, da sem se ukvarjal z gledališčem. Moja kariera se je začela v Operi, januarja 1945, ko nisem bil star niti tri leta, ko sem bil otrok v Madama Butterfly. Potem sem bil zraven pri prvem Kekcu, potem še v nekaj filmih, med drugim tudi kot partner Vanesse Redgrave v filmu Isadora."

Kot pravi, pa se ni nikoli imel za igralca. "Čeprav sem pa tudi v gledališču sodeloval, v mladinskem gledališču s predstavo, ki je bila nagrajena na Borštnikovem srečanju, in sodeloval v Ateljeju 212, enem najbolj znanih gledališč, in to še celo pred Radkom Poličem - Racem in Borisom Cavazzo. Po tistem, ko sem jaz igral v predstavi Šuma blistavo, kot je bil naslov v izvirniku, je prišel Boris Cavazza in igral čudovito v Glembajevih. Tako da se res sploh ne primerjam kot igralec, ampak tisto, za kar so me vzeli, sem opravil, kaže, da dobro."

Ob visokem jubileju je pripravil poseben radijski koncert z Big Bandom RTV Slovenija, obogatenim z godali iz Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki ste mu lahko prisluhnili preteklo soboto.

Kot novinar in urednik je deloval na RTV Slovenija. Od leta 1998 je slovenski ambasador Unicefa. Leta 2008 je pod okriljem stranke Zares kandidiral za poslanca v državnem zboru, deset let pozneje (2018 ) pa je za poslanca v državnem zboru kandidiral pod okriljem stranke DeSUS.