Navadni zvonček ali Galanthus nivalis L. je že leta 1753 opisal švedski botanik Carl Linné v svojem delu Species Plantarum. Najzanimivejši je njegov k tlom se sklanjajoči cvet, zato so ga kmalu začeli iz naravnega okolja presajati v parke in vrtove.

Uporabljajo ga za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni
Navadni zvonček vsebuje zdravilno učinkovino galantamin, ki ne more pozdraviti Alzheimerjeve bolezni, lahko pa upočasni njeno napredovanje. Galantamin je zaradi zdravilnih lastnosti zelo cenjen pri zdravljenju travmatičnih poškodb možganov. Lecitin, ki ga izločijo iz čebulice zvončka, proučujejo tudi kot morebitno sestavino pri zdravljenju HIV-a.

Sicer pa znanstveniki poročajo tudi o zdravljenju simptomov polinevropatije, bolezni vidnega živca, tromboze, trombembolije in poškodbe hrbtenice.

Zaradi visoke toksičnosti rastline za zdravljenje uporabljajo samo kemično odstranjene sestavine, ki jih uporabljajo v farmaciji. Sicer lahko nastane reakcija v prebavnem sistemu in bolečine v trebuhu. Če zaužijete dele zvončka, so ugotovili znanstveniki, to vodi v zastrupitev, ki povzroči drisko, močne kolike, bruhanje in slabost. Ni smrtno nevaren, vsekakor pa njegove sestavine odsvetujejo nosečim ženskam ali tistim, ki dojijo.

Raste skoraj povsod po Evropi, v Kanadi in ZDA
Zvonček raste skoraj povsod po Evropi, od Pirenejev do Ukrajine, Nemčije in Poljske, Italije, Albanije in Grčije, ter tudi v vzhodni Kanadi in ZDA. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so zvončki začeli cveteti šele februarja, skozi desetletja se je to spremenilo, tako da v zadnjih letih lahko prve cvetove občudujemo že januarja. Sicer je zelo priljubljen v vrtovih, saj se hitro razraste in ni zahteven za vzgojo. Čebulice se hitro razmnožijo in kmalu imate celo gredo zvončkov. Ne marajo preveč vlažne prsti niti zelo sušnih poletij, ko se zemlja popolnoma izsuši. Če ga posadite v travi, mora najprej odcveteti, šele potem jo pokosite.

V Sloveniji raste samo ena vrsta iz rodu navadnih zvončkov, to je navadni mali zvonček (G. Nivalis L.), navaja Jože Bavcon v svoji knjigi Navadni mali zvonček. Čeprav bi lahko rekli, da so vsi enaki, pa je Bavcon med opazovanji odkril, da se razlikujejo po obliki cveta, velikosti rastline, obarvanosti in obliki cvetnih listov, podpornih listih in barvi plodnice. Ob izidu knjige je bilo v botaničnem vrtu več kot 1.600 primerkov navadnega zvončka. Pri nas ga boste našli na travnikih, v gozdovih in na njihovem obrobju. Zelo radi so tudi ob potokih in rekah.

Ko se boste sprehajali, si vzemite čas in videli boste, da so od daleč res videti vsi enako, vendar ko se človek ustavi in jim posveti nekaj pozornosti, se nam pokažejo v vsej svoji raznolikosti.