Zdravniki v skrbi za zdravo srce poudarjajo pomen zdravega življenjskega sloga z veliko gibanja in z zdravo prehrano. Foto:
Zdravniki v skrbi za zdravo srce poudarjajo pomen zdravega življenjskega sloga z veliko gibanja in z zdravo prehrano. Foto:
Strokovnjaki opozarjajo na redne in temeljite preglede kožnih znamenj. Zgodnje odkrivanje bolezni zvišuje možnost ozdravitve. Foto: EPA

K razvoju srčno-žilnih bolezni prispevajo genetski dejavniki in življenjski slog, poudarja kardiolog Mitja Lainščak iz Združenja kardiologov Slovenije. Najpogostejša vzroka za popuščanje srca sta koronarna bolezen in arterijska hipertenzija, redkejši vzroki so tudi različne bolezni srčne mišice in okvare srčnih zaklopk. Med presnovnimi boleznimi je vse pomembnejši vzrok sladkorna bolezen.

Te različne bolezni srca zmanjšajo črpalno moč srca ali pa ovirajo pritok krvi vanj. Zaradi tega se zmanjša izgon krvi iz srca, to pa vodi do slabše prekrvitve vsega telesa. Kardiolog Lainščak je še dejal, da lahko zmanjšamo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni s prenehanjem kajenja, povečanjem telesne dejavnosti, s pravilnim prehranjevanjem in zmanjšanjem stresnih dejavnikov.

Vse več ljudi se spoprijema s srčnim popuščanjem
Srčno popuščanje je edino stanje med srčno-žilnimi boleznimi, ki narašča po pojavnosti in pogostosti. Ocenjujejo, da je v Evropi več kot deset milijonov bolnikov s srčnim popuščanjem. Raziskave, ki so jih naredili v različnih državah, so pokazale, da vsako leto na novo zboli en do pet bolnikov na 1.000 ljudi, medtem ko je skupno število vseh bolnikov s srčnim popuščanjem od tri do dvajset na 1.000 ljudi.

V Sloveniji obsežnejših raziskav o obolevnosti bolnikov s srčnim popuščanjem ni, po raziskavi o stopnji hospitalizacije, ki so jo pred leti opravili v Izoli, pa je mogoče sklepati, da vsako leto v bolnišnice sprejmejo približno 6.000 takih bolnikov.

Na začetku bolezni je bolnik med telesno obremenitvijo hitro utrujen in težko diha. Ko pa srčno popuščanje napreduje, se pojavi težko dihanje že pri hoji po ravnem, nato pa tudi v mirovanju. V pljučih se nabira voda, zato je dihanje oteženo, zlasti v ležečem položaju.

Ob evropskih dneh o srčnem popuščanju se bodo zvrstile dejavnosti v Splošni bolnišnici Brežice, v bolnišnici Topolšica ter ob ljubljanski prireditvi Pot ob žici, so še zapisali.

Začenja se tudi teden boja proti melanomu
Do 16. maja bo potekal tudi teden boja proti melanomu - kožnemu raku. Glavni namen tedna, ki poteka pod geslom Melanom, kožni rak, ki ga lahko opazimo, je ozaveščanje širše javnosti o pomenu samopregledovanja kože za zgodnje odkrivanje kožnega raka melanoma in nevarnostih izpostavljanja sončnim UV-žarkom.

Melanom je najmanj pogosta oblika kožnega raka, kljub temu pa najnevarnejša, saj se hitro razširi v sosednja tkiva in različne organe. Pojavi se lahko tudi pri mlajših osebah. Obenem je melanom ena redkih bolezni, ki jo je mogoče dejansko opaziti in pravočasno ukrepati.

Za kožnim rakom zboli vsako leto več kot dva milijona svetovnega prebivalstva. Glede na poročilo organizacije Združenih narodov pa se bo ta stalno naraščajoča številka med letoma 2000 in 2015 še podvojila v državah, kjer je večina prebivalstva belopolta.