Z domnevno zdravilnim, naravnim sladilom lahko pečemo sladice
Stevia rebaudiana je majhen grmič z veliko listi, visok od 50 do 100 cm. Vsebuje steviozid, molekulo, ki je tristokrat slajša od sladkorja. Švicarska nutricionistka Brigitte Speck že dalj časa ...
Izšla je knjiga o peki peciva s stevijo
Objavljeno: 13. december 2013 ob 07:45,
zadnji poseg: 13. december 2013 ob 09:56
MMC RTV SLO

Morda si bomo sladice le lahko privoščili brez slabe vesti. Foto: MMC RTV SLO
Gojenje stevije je v marsičem podobno gojenju bazilike. Foto: RTV SLO
       Ko mine nevarnost pozebe, kar je v osrednji Sloveniji okoli 15. maja, stevijo lahko presadimo na sončno mesto na vrtu in v primeru suše zmerno zalivamo.       
 Strokovna ekipa Pridelaj.si

Stevia rebaudiana je majhen grmič z veliko listi, visok od 50 do 100 cm. Vsebuje steviozid, molekulo, ki je tristokrat slajša od sladkorja. Švicarska nutricionistka Brigitte Speck že dalj časa preučuje uporabo stevije v prehrani. Njena knjiga s kulinaričnimi nasveti je pri nas izšla pod naslovom Pecivo s stevijo.

Rastlino, katere močno sladek okus naj bi spominjal na likoricijo, so ljudje z geografskega trikotnika, ki ga danes sestavljajo Paragvaj, Brazilija in Argentina, poimenovali kaá-heé, kar pomeni medena zel ali preprosto samo yerba dulce - sladka zel. Staroselci s tega območja, Guarani, stevijo uporabljajo že več stoletij kot zdravilno rastlino in za slajenje čaja mate. Evropejci pa so s stevijo prišli v stik šele pozneje. Prvi jo je že leta 1899 opisal švicarski raziskovalec Moisés Bertoni, lahko preberemo v knjigi Pecivo s stevijo.

Sladka snov iz rastline stevija se industrijsko izloča iz listov in po vsem svetu prodaja kot bel koncentrat v prahu. V tujini ga pogosteje uporabljajo kot pri nas. Glukozidi, ki jih rastlina vsebuje, se v naših prebavilih ne presnavljajo, zato tudi niso kalorični. Ker stevija ne dviguje sladkorja v krvi, nutricionistka Speck v knjigi Pecivo s stevijo navaja, da njeno uživanje lahko pomaga pri zmanjševanju in preprečevanju čezmerne telesne teže, pa tudi pri spreminjanju prehranskih navad hiperaktivnih otrok, ki so manj agresivni, kadar ne uživajo sladkorja. "Stevija tudi ne povzroča kariesa, pomaga pa tudi pri spopadanju z glivičnimi okužbami," je iz vsebine knjige navedla urednica slovenske izdaje Tadeja Petrovčič Jerina. Naša stroka pa je ob domnevnih zdravilnih lastnostih stevije zadržana.

Podobna je baziliki
O steviji smo spregovorili tudi z diplomirano inženirko agronomije, sodelavko strokovne ekipe Pridelaj.si, kjer se sicer ukvarjajo z načrtovanjem in urejanjem ekoloških vrtičkov. Tako seme kot sadike stevije je mogoče pri nas kupiti v bolje založenih vrtnih centrih. Sogovornica pravi, da je gojenje stevije v marsičem podobno gojenju bazilike le da je stevijino

seme bolj muhasto pri kaljenju. Vrtnarji jo zato pogosto razmnožujejo s potaknjenci. "Obe rastlini ne preneseta temperatur pod 10 stopinj Celzija, tudi nočnih ne. Ker ne kalita na svetlobi, imamo lahko več možnosti za uspeh, če seme za 24 ur namočimo v vodo in po setvi lončke pokrijemo s steklom ali folijo, da se ne izsušijo," je še dodala diplomirana agronomka. "Ko mine nevarnost pozebe, kar je v osrednji Sloveniji okoli 15. maja, stevijo lahko presadimo na sončno mesto na vrtu in v primeru suše zmerno zalivamo. Hvaležna nam bo za dodatek komposta, sicer pa za svojo rast ne zahteva mnogo hranil."

Stevija zime ne preživi na prostem. Lahko pa jo pred nastopom nizkih temperatur presadimo v lončke, ki jih prenesemo na svetle okenske police. "Sčasoma izgublja vitalnost, listi postajajo vedno manjši, zato je bolje vsako pomlad, od marca naprej, vzgojiti nove sadike," je še svetovala naša sogovornica, ki je vedela povedati tudi, kako stevijo uživamo. "Uporabljamo sveže ali posušene liste, njihov prah ali izvleček. Izvleček pripravimo na enak način, kot bi skuhali močan čaj. Precejen izvleček uporabljamo kot tekoče sladilo." Za takšne pripravke je treba liste obrati tik pred cvetenjem, nas je še opozorila, "najbolje, da porežemo cele zgornje dele poganjkov, a pazimo, da pustimo vsaj 10 cm stebla."

Kdor je stevijo že poskusil, ve, da ima rastlina nekoliko nenavaden okus. "Rahel okus po grenkem zakrijemo z vaniljo, limono ali drugimi začimbami. Za pehtranovo potico pa lahko stevijo narežemo kar med pehtran," so še svetovali v ekipi Pridelaj.si.

Podeljujemo en izvod knjige avtorice Brigitte Speck: Pecivo s stevijo. Če bi ga radi prejeli, nam lahko do srede, 18. decembra, pišete na: moja.generacija@rtvslo.si. Pripišite še, ali stevija morda uspeva tudi na vašem vrtu in o katerih temah bi še radi brali.


Včasih je bila prepovedana
Med iskanjem strokovnega mnenja o steviji smo lahko ugotovili, da kar nekaj zdravnikov specialistov diabetologov, ki bi o sladilu morda lahko povedali največ, stevije ne pozna. Poznajo pa jo na Inštitutu za varovanje zdravja, kjer so nam povedali, da je uporaba svežih in posušenih delov rastlin vrst stevija zaradi pomanjkanja podatkov glede varnosti v živilih v okviru Evropske unije sicer še vedno prepovedana. Če rastlino torej vzgojite doma in uživate njene lliste, to počnete brez priporočila naše stroke.

Od leta 2011 pa se smejo uporabljati ekstrakti rastline Stevia rebaudiana, te lahko tudi pri nas najdemo v trgovinah z zdravo prehrano. Kot aditivi za živila ti ekstrakti nosijo oznako E 960, kot vsi drugi dodatki pa morajo biti, kadar so uporabljeni v prehrambnih izdelkih, posebej navedeni na embalaži. Na Inštitutu so izpostavili še, da naj steviolni glukozidi ne bi zdravili sladkorne bolezni, kot lahko ponekod zasledimo, pri kroničnih boleznih pa svetujejo, da raje sledimo načelom zdravega prehranjevanja in smo vsak dan telesno aktivni.

Je varna?
Nedvomno je stevija v primerjavi z vsemi drugimi brezkaloričnimi sladili edino naravno sladilo. Opravljenih je bilo tudi več kot 200 toksikoloških študij, katerih rezultati so pokazali, da snovi, ki jih vsebuje stevija, niso zdravju škodljive. Po vsebini knjige Pecivo s stevijo, kjer so predstavljeni tudi zdravilni vidiki stevije, pa urednica slovenske izdaje dodaja še, da "stevijo že desetletja dan za dnem uživajo milijoni ljudi, stranski učinki niso znani". Na inštitutu za varovanje zdravja so o steviji povedali, da stevija ne zdravi, pri občasni uporabi pa ne vidijo težav. "Stevija oziroma natančneje steviolni glikozidi so torej sladilo brez energijske vrednosti, ki jo lahko posamezniki občasno uvrstijo v svojo prehrano …" Sladico iz stevije si torej lahko privoščite brez slabe vesti.

Eva Veršič
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Ta novica trenutno še nima komentarjev.