Začeli so se 27. Slovenski dnevi knjige v Mariboru s tradicionalnim podnaslovom Ko te napiše knjiga in geslom Na preži. Mladinski kulturni center Maribor je pripravil program v sodelovanju s številnimi partnerji, tudi v partnerskih krajih. Literatura bo obiskovalce nagovarjala do sobote in to v najrazličnejših preoblekah na različnih prizoriščih; med njimi je osrednje večerno Vetrinjski dvor, eno izmed src festivala pa je knjižni sejem na Grajskem trgu z bogatim spremljevalnim sporedom.

Za začetek - lavreat

Komaj je festival na otvoritvi razprl platnice, že smo izvedeli, kdo je prejemnik tretje nagrade Vasje Cerarja za prevod otroškega oziroma mladinskega dela, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev ob pokroviteljstvu MKC-ja. Letos so jo podelili za prevod stripa oziroma risoromana. Nominiranci so bili trije: Izar Lunaček – za dva dela serije stripov Graščina (avtorji Joann Sfar, Lewis Trondheim, Manu Larcenet), Špela Žakelj za dva dela stripa iz serije Asterix (avtorjev Jeana-Yvesa Ferrija in Didiera Conrada) in Boštjan Gorenc Pižama za štiri dele iz serije Pasji mož (avtor Dave Pilkey). Lavreat je postal Boštjan Gorenc in med drugim povedal: «Lepo je videti, da se je nagrada zelo hitro prijela in kako se je razširil glas o njej. Pozdravljam tudi način podeljevanja; da ne gledajo prevodov za leto, ampak po tematskih sklopih, se pravi slikanice, krajše knjige, stripe, daljše romane. Tako je vse skupaj primerljivo. Zdi se mi, da se lahko vsi trije, ki smo bili na koncu izpostavljeni, pobahamo s kakovostnimi prevodi, ki jih tudi mladi radi berejo. Pomembno je, da gredo te kakovostno narejene knjige med mlade bralke in bralce.«

Gorenc je vesel, da risoroman in strip izgubljata stigmo in se strinja, da mora biti prevajalec pri svojem delu inovativen: «Sploh kakšni medmeti mi pogosto povzročajo preglavice, ampak potem se pač vrtim na pisalnem stroju (smeh, op.a.), na pisalnem stolu in na glas izgovarjam medmete kot so žbadrle, švaderle ali kaj podobnega. Ugotovil sem, da sem velik ljubitelj takšnih žmohtnih glasov, druga stvar pa so priredbe pesmi,« pojasni sogovornik. Anglo-saksonskim je treba najti primerne različice iz našega kulturnega okolja in tako je na primer iz Kekčeve pesmi nastala Kakčeva pesem. »Te parodije si lahko privoščimo, ker imamo tudi mi zelo bogat jezikovni literarni prostor, ki ga mladi dobro poznajo in ki ponuja obilico možnosti za te priredbe«, še pove letošnji prejemnik nagrade Vasje Cerarja.

Skupaj na preži, da bi delovali drugače

Letos so se mariborski in ljubljanski dnevi knjige – ti bodo junija - , prvič povezali s skupnim geslom Na preži – za dobrimi knjigami in pomembnimi temami.
Čuječnost, budnost in prisotnost so ključne za razumevanje sveta, branje pa za empatijo, je prepričana vodja festivala Petra Kolmančič, ko razlaga letošnje vodilo Na preži: »Pisci so običajno poglobljeni in temeljiti premišljevalci družbe. Razkrijejo nam številna ozadja delovanja družbe. Mediji poročajo površno oziroma dnevno-aktualno, takšna je pač njihova narava. Redkokdaj pa dobimo neko celotno sliko in tudi težje priložnost, spoznati vse zgibe, vsa ozadja določenih družbenih pojavov ali psihičnega ustroja pri posamezniku. Knjige nam to nudijo in dajejo možnost, da delujemo drugače.«

Izbrani dogodki

Ljubitelji knjig in zgodb v verzih ali prozi se lahko na več deset prireditvah srečajo s priznanimi ustvarjalci in s tistimi, ki si šele ustvarjajo ime. Osrednja gostja festivala je priznana in nagrajevana pesnica Barbara Korun, ki se bo ustavila na literarni postaji Mariborske knjižnice. Tako na branje in pogovor vabi predstavnica knjižnice Martina Magdič:« Njena poezija je bila objavljena v petnajstih samostojnih knjižnih prevodih in v več kot osemdesetih antologijah v več kot dvajsetih jezikih. Piše tudi kritike in eseje. Dovolite mi, da vas v imenu festivala in v imenu Mariborske knjižnice povabim na ta lep večer, na pogovor med dvema pesnicama, Barbaro Korun in Lidijo Gačnik Gombač.«

Eden izmed vrhuncev bo predstavitev antologije sodobnih pesnic Maribora z naslovom Za robom jezika, ki jo je uredila tudi sama pesnica Kristina Kočan. Ni se osredotočila zgolj na pesnice s stalnim prebivališčem v Mariboru: » Maribor je eno tako prepišno mesto, ženske še vedno prihajajo in odhajajo. Gre za predstavnice, ki v mestu puščajo ali so pustile močan pečat in mogoče je ta antologija opomnik Mariboru, da se začne zavedati te velike vrednosti."

Nekatere pesnice bodo brale na četrtkovi (23. 5.) predstavitvi knjige, ki je izšla pri založbi Litera; poleg tega bodo na festivalu bodo zaznamovali nekaj pomembnih jubilejev, pripravili finale Pesniškega turnirja, razglasili zmagovalca natečaja Ali govoriš emojščino, na Grajskem trgu pa bo vsak dan knjižni sejem z bogatim spremljevalnim sporedom. S knjigo bodo obiskali tiste, ki ne morejo k njej, pripravili literarne sprehode, pogovore, branja, koncerte in razstave.

Tudi letos so v skulpturo Časovna kapsula Jožeta Šubica vložili izvirni prispevek osrednje gostje Barbare Korun. Vsebina časovne kapsule se bo razkrila leta 2027, ob 30-letnici festivala.