Evropski parlament je letos sprejel Resolucijo o razglasitvi EU kot svobodnega območja za osebe LGBTIQ+. S tem so se odzvali na poslabšanje stanja za LGBTIQ skupnosti v nekaterih državah unije, predvsem na Madžarskem in Poljskem, ki poskuša svoja ozemlja »očistiti« navzočnosti LGBTIQ+ oseb. S tem so državama poslali pomembno sporočilo. Slovenija bo s prvim julijem prevzela predsedovanje svetu EU z vlado, ki tudi ni naklonjena skupnostim ne-heteroseksualnih spolnih identitet. Obstaja torej velik razkorak med resničnostjo in ponotranjenjem vodila »vsi različni, vsi enakopravni«, za razumevanje razlik in stisk pa je ključna empatija.

Ekipa programa Maribor skozi rožnata očala v Mladinskem kulturnem centru Maribor zato opravlja pomembno delo, tako imenovani Mavrični junij pa zaznamujejo z različnimi prireditvami, 26. junija bo tudi Parada ponosa. Vodilo dogodkov je »Zate. Zame. Za nas.« in spodbuja razmislek o stiskah in negotovosti, pa tudi o opolnomočenju LGBT+skupnosti. V okviru programa deluje tudi podporna skupina, ki se sestaja vsak drugi ponedeljek, naslednjič bo 14. junija.

Ne reducirajte na spolnost!

Napačno je posploševanje in reduciranje spolne usmeritve samo na spolnost. Gre za identiteto človeka, ki temelji na odnosu do sebe in do drugih ljudi, z najglobljimi čustvi in željami. Sodelavci programa Maribor skozi rožnata očala želijo soustvarjati bolj odprt in vključujoč svet, v katerem različnost ni pomanjkljivost. Spolna usmerjenost in spolna identiteta sta osebna, intimna stvar, vanjo se nima nihče pravice vtikati, zaradi nje nihče ne bi smel biti tarča žalitev, posmeha, ignorance, diskriminacije, preganjanja. Posameznik je ne bi smel biti prisiljen skrivati, pa vendar se prav zaradi strahu pred odzivom okolja pogosto znajde v stiski. Posebej težko je mladim, ki do teh spoznanj o sebi prihajajo s prebujanjem spolnosti. V tem ranljivem obdobju potrebujejo varno okolje. Mnogi ga nimajo. Vodja programa Maribor skozi rožnata očala Doris Špurej:«Poskušamo ustvariti varen prostor, kjer lahko mladi odpirajo vprašanja, povezana z njihov spolnostjo usmerjenostjo in spolno identiteto. Delujemo kot prostor za opolnomočenje in za medsebojno druženje mladih, ki se identificirajo kot LGBT+ osebe.«

Poleg negotovosti še pritisk okolja

Tanja Veber z Nino Vareško vodi in koordinira podporno skupino za člane skupnosti: "Tematike, s katerimi se ukvarjamo, so, kako ljudje sami sebe začutijo, svoj spol, svojo spolno usmerjenost, kako to prvič skomunicirati s svetom, kako ubesediti, katere besede uporabiti zase in za svoje občutke. Veliko časa namenjamo vrstniški podpori.« Sogovornica poudarja, da je poleg aktivističnega delovanja zelo pomemben tudi proces intimnega doživljanja.
S pogovorom o LGBT+ skupnosti, ki vključuje lezbične, gejevske, biseksualne, transseksualne, kvirovske, interseksualne, aseksualne idr. skupnosti prispevamo k normalizaciji teme, tudi znotraj skupnosti, v kateri sta najbolj običajna lezbičnost in gejevstvo, že biseksualnost pomeni za nekatere problem, pravi Matej Behin, ki tudi vodi parado ponosa:«Tudi zasebno me sprašujejo, zakaj se je treba izpostavljati, zakaj iščeš kritiko, izbruhe. Problem je v tem, da izhodiščna točka ni enaka, recimo za nekoga, ki je heterosekusalen ali cisspolen, to pomeni, da se njegova spolna identiteta ujema s tisto, ki mu je bila pripisana ob rojstvu. Takšna oseba ima enakpravnejšo izhodiščno točko in se za pravice, ki so za nekatere samoumevne, ne mora boriti. Ravno zaradi tega LGBT+ skupnost opozarja nase, ker vemo, da obstaja vrzel, ki jo treba zapolniti. Zato se je treba izpostavljati, če uporabim terminologijo nasprotnikov parad.«

Dogodki v Mavričnem juniju

Prihodnjo sredo bodo v okviru Mavričnega junija in v sodelovanju z Zavodom Transakcija pripravili delavnico o spoznavanju transspolnosti z naslovom Med modro in roza, zatem pa predvajali francosko-danski film Punčka; do konca meseca bo pod arkadami Židovskega trga v Mariboru na ogled razstava Vulve fotografinje Eme Širec, v okviru festivala Dnevi knjige pa v avditoriju LGM pripravljajo tudi literarni večer LGBT poezije.

Še do 20. junija se lahko za pomoč pri izvedbi parade ponosa prijavijo prostovoljci, na spletni strani MKC Maribor. Glavnina nalog bo povezana z logistično podporo, prvo operativno srečanje bo 22. junija.