Predlog sprememb medijske zakonodaje, za katero je predvidena le petdnevna javna razprava, buri duhove. Na novele zakonov o medijih, o Radioteleviziji Slovenija in o Slovenski tiskovni agenciji STA, ki jih je spisalo kulturno ministrstvo, imajo pripombe tudi v koalicijskih Desusu in SMC. Gradivo kulturnega ministrstva oziroma SDS ni koalicijsko usklajeno pravijo, vsi opozarjajo na nerazumno kratek rok za razpravo, opozicijske stranke pa tudi na razgradnjo javne radiotelevizije.

Zbrali smo mnenja nekaterih mariborskih oziroma podravskih poslancev sedme volilne enote. Dejan Kaloh, poslanec vladajoče SDS iz Maribora, je prepričan, da so predlogi novel medijske zakonodaje pozitivni za slovensko medijsko krajino predvsem iz vidika večje pluralnosti. «Mi v SDS smo vedno poudarjali, da so spremembe nujne. Ti trije zakoni so še v javni razpravi, zainteresirana javnost lahko poda pripombe, menim pa, da je ekipa pristojnega ministra Vaska Simonitija dobro premislila te zakonske rešitve«.

Poslanska skupina Desus je sicer na pristojno ministrstvo poslala prošnjo za podaljšanje roka za javno obravnavo na 60 dni, poslanec omenjene stranke iz Selnice ob Dravi Jurij Lep pa je pojasnil, da do sredine seje odbora za kulturo, mnenja ne bo podajal javno, ima pa tako osebno kot stranka veliko pripomb in vprašanj. Pomisleke imajo tudi v SMC. Branislav Rajić izpostavlja, da spremembe medijske zakonodaje niso bile vključene v koalicijsko pogodbo. » V tem momentu ne morem odgovorit ali podpiramo predloge ali ne, ker je preveč tega odprtega na način na katerega ne moremo zagotoviti podpore«. Rajič ob tem dodaja, da so zaradi zastarelega zakona o RTV SLO v stranki naklonjeni celoviti prenovi zakona. Ne samo s parcialnimi, prehitrimi ali prenagljenimi rešitvami. Radi bi izognili temu, da naredimo več škode kot koristi«.

Usoda zaposlenih na RTV Slovenija in regionalnih programov

Predvideno večmilijonsko krčenje sredstev pa za RTV Slovenija predstavlja nevarnost za odpuščanja, negotova je tudi usoda regionalnih centrov in dopisnikov. Poslanec SDS Dejan Kaloh meni, da je »strah o nekem krčenju v regionalnih centrih neupravičen. »Vedno so kake rezerve znotraj organizacije. V centrih sicer delo opravljajo odlično, niso pa prisotni na vseh dogodkih, ki zanimajo lokalno javnost. Tukaj pa bodo lahko časopisi in spletni mediji, ki imajo status posebnega pomena, s predvidenimi 5 odstotki naročnine razširjali programske vsebine, skrbeli za obveščenost lokalnih skupnosti in predstavljali zdravo konkurenco regionalnim programom RTV SLO«.

Povsem drugačnega mnenja so v opozicijskih SD, LMŠ in SAB. Poudarjajo, da gre za razgradnjo javnega zavoda RTV Slovenija, politizacijo STA, posledice pa bodo vidne tudi na regionalni ravni. Lidija Divjak Mirnik iz LMŠ ob na splošnem nasprotovanju zaradi naglice in vsebine zakonov, še posebej o RTV SLO, izraža bojazen. «Če se ta zakon res uveljavi, bodo prvo rezali tam, kjer najmanj boli. Najmanj pa boli tam, kjer se ne vidi. Daleč od oči in daleč od srca. Se pravi v Mariboru. Zakaj? Zato, ker je manjšinske programe italijanske in madžarske narodnosti treba financirati v skladu z zakonodajo, mariborskega centra in programov znotraj njega pa ne«. Poslanec Socialnih demokratov Franc Trček dodaja, da je slišal, da naj bi ukinjali regionalne centre. »Kar se mi zdi škandalozno. Ta država je tako ali tako preveč centralizirana, Ljubljana že zdaj preveč krat pozabi na Koper in Maribor. Kvečjemu bi morali še odpreti še kakšen regionalni center«. Andrej Rajh SAB izpostavlja, da jih je najbolj zmotilo to, da so se predlogi pisali na hitro in v tajnosti. «Ko smo deloma pregledali gradivo smo videli, da se sprejemajo ukrepi, ki načenjajo samostojnost javne medijske hiše. Javnemu zavodu RTV Slovenija jemljejo finančna sredstva, to načenja finančno avtonomijo in še posebej bodo lahko na udaru regionalni centri. To je za nas nesprejemljivo«.