Napovedana pestra politična jesen se uresničuje. Vlada Roberta Goloba ima vse nižjo javnomnenjsko podporo, priljubljenost pada tudi stranki Gibanje Svoboda in premierju Robertu Golobu. Slednji zavrača očitke o vmešavanju v delo pravosodja in policije ter o razprtijah znotraj stranke. Obenem je z načrti o zmanjšanju števila ministrstev na 12 seznanil tudi koalicijski partnerici SD in Levico, kar bo po mnenju poznavalcev razmer še zaostrilo politično krizo.

Javnomnenjska podpora vladi, Robertu Golobu in stranki Gibanje Svoboda pada, razlogi pa so po mnenju filozofa izr. prof. dr. Borisa Vezjaka jasni: «Ljudje počasi vidijo, da vlada ne deluje dobro, da ni reform. Da se zapleta v vedno nove afere, da predsednik vlade deluje na vedno bolj avtoritativen način«.

Verodostojnost predsednika vlade je načeta tudi zaradi zadnjih peripetij znotraj stranke in zaradi domnevnega poskusa vplivanja na kadrovanje v policiji. Golob sicer trdi, da so enotni in zavrača vse očitke, a odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik poudarja:
»V bistvu si zdaj iz dneva v dan sledijo dogodka, ki za Roberta Goloba kot politično figuro, kot liderja vladajoče stranke, kot premierja in nenazadnje za celotno stranko in njeno strukturo izredno uničujoče in zaskrbljujoče, kar se tiče njihov političnih perspektiv«.
Antropologinja izr. prof. dr. Vesna Godina pa opominja na že videno. Nove stranke in obrazi nimajo izkušenj. »Politika je poklic, ki ga moraš znat opravljat. Dejstvo, da si vsak pri nas misli, da če dobi dovolj podpore javnosti potem že zna opravljat politiko, se pač vedno znova pokaže za napačno«. Izkušnje pa bodo še kako pomembne pri krčenju in koreniti rekonstrukciji vlade.
»Jaz napovedujem, da bo prišlo do velikih konfliktov in napetosti med koalicijskimi partnerji zaradi tega krčenja iz 20 na 12 ministrstev«, dodaja Boris Vezjak. Od dogovora pa je po mnenju nekaterih odvisen obstoj vlade Roberta Goloba.

Podrobneje o pestrem političnem dogajanju pa v Radijski tribuni!!!!