Na Ministrstvu za šolstvo so napovedali, da se bo pouk v šolah začel 1. septembra. Pripravili so več možnih scenarijev, zadnji teden avgusta pa bo na podlagi epidemiološke slike znano, katerega bodo uporabili. Med predlogi modelov za pouk v srednjih šolah je tudi pouk na daljavo – ali v celoti ali delno. Profesorji mariborske I. gimnazije pa so pripravili peticijo Srednješolce nazaj v šolo, v kateri pristojne pozivajo, da poiščejo rešitve za izvedbo celotnega pouka v šolah tudi za vse srednješolce.

Peticijo Srednješolce nazaj v šolo je od ponedeljka zvečer podpisalo že 1560 učiteljev, dijakov in staršev; 51 profesorjev mariborske I. gimnazije pa jo je pripravilo z namenom, da se dijake postavi ob bok osnovnošolcem. »Ker se tudi za jesensko obdobje napoveduje velika verjetnost, da bodo dijaki ostali doma in se bodo učili na daljavo, sem nam to za njihov razvoj zdi nedopustno. Menimo, da korenito posegamo v razvoj mladih ljudi, kar lahko povzroča veliko škodo pri njih«, pojasnjuje profesorica sociologije na Prvi gimnaziji Ksenija Domiter Protner. Dijaki so doma že od marca, temeljni razlogi za jesensko vrnitev v šolske klopi pa so: «Znanje na daljavo je možno pridobivati na krajši čas, kvaliteta podajanja znanja pa ni na takšni ravni kot ob poučevanju v živem stiku med učenci in učitelji. Razlaga prek videokonferenc ne omogoča, da bi lahko učitelj zaznal, kateri učenec je v stiski. Tako glede razlage kot psihološko, kar učitelji po navadi opazijo prvi«.

Profesorje podpira tudi ravnatelj Prve gimnazije Herman Pušnik, ki sicer pravi, da je pomembno zdravstveno stanje v državi, v kolikor pa bodo septembra odprti vrtci, osnovne šole in podjetja, pa bi morali povratek dovoliti tudi srednješolcem. Vrnitev dijakov v šolo zagovarja tudi prvi mož mariborske Druge gimnazije Ivan Lorenčič. Zaradi znanja, predvsem pa zaradi socializacije. »In vzgojne funkcije šole, ki je vedno bolj pomembna. Te pa na daljavo ne morete naredit«. Lorenčič še dodaja, da je seveda marsikaj odvisno od epidemiološke slike, ob pouku v šolski klopeh pa bo treba rešiti še težave pri nastanitvah v dijaških domovih in prevozih.

Podpora SVIZ

Peticijo prav tako podpirajo v sindikatu Sviz, glavni tajnik Branimir Štrukelj ob tem opozarja, »da sindikat in večina učiteljev praktikov pri teh modelih, ki jih izdelujejo šolske oblasti ne sodeluje. Kar pomeni, da se oblasti ne zavedajo pomena znanja, ki ga imamo o delovanju šol«. Prav izkušnje pa bi po mnenju Štruklja pripomogle k iskanju najboljših rešitev.